Prosilec - RTV Slovenija
+ -Številka: 090-60/2014/7
Kategorije: Ali dokument obstaja, Javni uslužbenci in funkcionarji, Osebni podatek
POVZETEK:
Prosilka se je pritožila na zavrnilni del odločbe organa glede posredovanja seznama vseh zaposlenih in honorarnih delavcev organa, glede posredovanja izplačanih plač posameznih zaposlenih ter glede podatka o tem koliko ur programa letno pripravijo honorarno zaposleni zunanji novinarji oz. izvajalci in koliko denarja se je v letu 2013 namenilo za izplačilo njihovih honorarjev. Pooblaščenec je pritožbi ugodil v delu, ki se nanaša na seznam vseh zaposlenih pri organu in na seznam honorarnih sodelavcev organa. Organu je Pooblaščenec naložil, da seznam zaposlenih posreduje prosilki, glede seznama honorarnih delavcev organa pa je zadevo vrnil organu v ponovno odločanje. V preostalem delu je pritožbo prosilke zavrnil, saj organ z določenimi dokumenti ne razpolaga, določene pa je prosilki že posredoval.
ODLOČBA:
Številka: 090-60/2014/7
Datum: 25. 4. 2014
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in drugega ter tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi _______________________________ (v nadaljevanju prosilka) z dne 20. 3. 2014 zoper odločbo Radiotelevizije Slovenija, Kolodvorska 2, 1550 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. IJZ-005/2014 z dne 14. 3. 2014, naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke z dne 20. 3. 2014 zoper odločbo organa št. IJZ-005/2014 z dne 14. 3. 2014 se delno ugodi in se izpodbijana odločba odpravi v delu, ki se nanaša na seznam vseh zaposlenih (za nedoločen, določen čas, honorarno) po uredništvih in organizacijskih enotah pri organu, in se odloči:
- Organ mora prosilki v roku 31 dni od prejema te odločbe posredovati v elektronski obliki seznam vseh zaposlenih pri organu, iz katerega bo razvidno ime, priimek in delovno mesto zaposlenega;
2. V delu zahteve prosilke, ki se nanaša na posredovanje seznama honorarnih sodelavcev organa, se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 dneh od prejema te odločbe.
3. V preostalem delu se pritožba zavrne.
4. V postopku reševanja pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je dne 24. 2. 2014 od organa zahtevala posredovanje naslednjih informacij v elektronski obliki:
1. Organigram organa;
2. Seznam vseh zaposlenih (za nedoločen, določen čas, honorarno) po uredništvih in organizacijskih enotah pri organu, iz katerega bo razvidno ime, priimek, funkcija znotraj organa, službeni e -naslov, številka službenega stacionarnega in mobilnega telefona;
3. Koliko ur programa letno pripravijo posamezna uredništva pri organu in koliko finančnih sredstev na letni ravni porabijo (po uredništvih oz. organizacijskih enotah)?
4. Koliko ur programa letno pripravijo honorarno zaposleni zunanji novinarji oz. izvajalci in koliko denarja se je v letu 2013 namenilo za izplačilo njihovih honorarjev?
5. Imena rednih in izrednih radijskih in televizijskih oddaj organa ter podatke, koliko ure se vsaka oddaja predvaja v času enega tedna oz. meseca (za leto 2013);
6. Koliko je bilo v letu 2013 informativnega športnega, kulturnega in verskega programa na radiu in televiziji (v urah in odstotkih)?
7. Katere radijske in televizijske oddaje se na radiu oz. televiziji »ponavljajo«?
8. Imena odgovornih oseb, ki pripravljajo in odločajo o programski shemi (katere oddaje, filmi slovenske in tuje produkcije bodo uvrščeni na spored) na vseh programih organa;
9. Koliko je znašal mesečni izplačani dohodek v času od 1. 1. 2013 do 1. 2. 2014 (po mesecih) za naslednje uslužbence: mag. Ksenija Horvat Petrovčič, Darja Groznik, mag. Marko Filli, Janez Lombergar in Miha Lampreht?
Organ je dne 17. 3. 2014 prosilki posredoval povezave do dokumentov iz 1., 7., 8. in 9. točke zahteve prosilke (razen podatkov o plačah mag. Ksenije Horvat Petrovčič in Darje Groznik). Hkrati je organ prosilki posredoval še dokumente iz 3. (Realizacija finančnih sredstev po organizacijskih enotah in uredništvih za leto 2013 v EUR) in 6. točke (Predvajane oddaje na Radiu in Televizija Slovenija v urah in odstotkih) njene zahteve. Glede dokumentov iz 2., 4. in 5. točke zahteve prosilke ter glede podatkov o plačah Darje Groznik in Ksenje Horvat Petrovčič za leto 2013 je organ dne 14. 3. 2014 izdal zavrnilno odločbo št. IJZ-005/2014, ker naj s podatki ne bi razpolagal. Naknadno pa je dne 19. 3. 2014 organ prosilki po elektronski pošti posredoval še podatke o plačah Darje Groznik in Ksenje Horvat Petrovčič za leto 2013 ter podatek o stroških zunanjih sodelavcev v letu 2013.
Prosilka se je dne 20. 3. 2014 pritožila zoper navedeno odločbo organa v delu, ki se nanaša na informacije iz 2., 4., in 9. točke njene zahteve, saj organ s temi informacijami zagotovo razpolaga. Poleg tega ji je organ posredoval le napotilo, kjer lahko dobi podatke o prihodkih Marka Fillija, ne pa tudi podatke o plačah Janeza Lombergarja ter Mihe Lamprehta.
Organ po prejemu pritožbe prosilke odločbe ni nadomestil z novo, zato je pritožbo na podlagi 245. člena ZUP dne 24. 3. 2014 odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Dne 28. 3. 2014 je Pooblaščenec pri organu opravil ogled in camera, na podlagi katerega je bil napravljen zapisnik št. 090-60/2014/3. Navedeni zapisnik je Pooblaščenec posredoval prosilki in jo pozval, da poda morebitne ugovore oz. nasprotne argumente oz. da se pisno izreče o navedbah organa. Prosilka je na poziv Pooblaščenca odgovorila dne 4. 4. 2014 in glede 2. točke svoje zahteve navedla, da gre za javne podatke o zaposlenih v javnem zavodu, ki ga financirajo davkoplačevalci, zaradi česar bi organ te informacije moral posredovati. Glede dokumentov, ki naj bi jih organ posredoval prosilki po elektronski pošti dne 19. 3. 2014, je prosilka zatrdila, da jih nikoli ni prejela.
Pritožba je delno utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
Pooblaščenec je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Predmet tega pritožbenega postopka so informacije, za katere prosilka v pritožbi navaja, da jih ni prejela, torej informacije iz 2., 4. in delno 9. točke zahteve prosilke. Pooblaščenec je zato v tej odločbi presojal, ali so v konkretnem primeru podani pogoji, na podlagi katerih bi organ, skladno z določbami ZDIJZ, prosilki moral omogočiti dostop do dokumentov:
- Seznam vseh zaposlenih (za nedoločen, določen čas, honorarno) po uredništvih in organizacijskih enotah pri organu, iz katerega bo razvidno ime, priimek, funkcija znotraj organa, službeni e-naslov, številka službenega stacionarnega in mobilnega telefona;
- Koliko ur programa letno pripravijo honorarno zaposleni zunanji novinarji oz. izvajalci in koliko denarja se je v letu 2013 namenilo za izplačilo njihovih honorarjev;
- Koliko je znašal mesečni izplačani dohodek v času od 1. 1. 2013 do 1. 2. 2014 (po mesecih) za naslednje uslužbence: mag. Ksenija Horvat Petrovčič, Darja Groznik, Janez Lombergar in Miha Lampreht.
Pooblaščenec je prav tako preverjal, ali je prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
2. Ali informacija obstaja in ali je podana izjema od dostopa do zahtevane informacije
Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v materializirani obliki.
Nesporno vse zahtevane informacije predstavljajo informacije, ki izhajajo iz delovnega področja organa. Pooblaščenec je v nadaljevanju ugotavljal, ali organ razpolaga s posameznimi dokumenti, ki so predmet pritožbe in ali obstaja kakšna izjema od prostega dostopa do zahtevanih dokumentov. Organ namreč v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v ZDIJZ določeno izjemo od prostega dostopa iz prvega odstavka 6. člena. V omenjenem odstavku ZDIJZ taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. Pooblaščenec je zato moral v nadaljevanju presoditi, ali zahtevani dokumenti predstavljajo prosto dostopne informacije, ali pa je podana katerakoli od izjem od prostega dostopa.
a) Seznam vseh zaposlenih pri organu
Prosilka je v 2. točki zahteve med drugim zahtevala seznam vseh zaposlenih po uredništvih in organizacijskih enotah pri organu, iz katerega bo razvidno ime, priimek, funkcija znotraj organa, službeni e-naslov, številka službenega stacionarnega in mobilnega telefona. Organ je dostop do navedenega seznama zavrnil, ker naj z zahtevano informacijo ne bi razpolagal v materializirani obliki.
Na ogledu in camera je organ pojasnil, da sicer ima seznam zaposlenih in honorarnih sodelavcev z njihovimi elektronskimi naslovi in telefonskimi številkami, vendar ta seznam vsebuje tudi druge podatke, ki niso vezani na zaposlene. Ta seznam bi bilo praktično nemogoče prečistiti na način, da bi vseboval le podatke o zaposlenih in aktualnih honorarnih sodelavcih. Zato je organ menil, da seznam, kot ga zahteva prosilka, ne obstaja. Vendar pa bi organ, po lastnih navedbah na ogledu in camera, lahko na enostaven način pridobil seznam vseh redno zaposlenih pri organu, ki bi vseboval podatke o njihovih imenih, priimkih ter delovnih mestih. Tak seznam pa ne bi vseboval telefonskih številk in elektronskih naslovov zaposlenih.
Pooblaščenec glede na navedbe organa ugotavlja, da organ nedvomno razpolaga s seznamom zaposlenih pri organu, ki vsebuje njihova imena, priimke, delovna mesta, telefonske številke in elektronske naslove. Organ namreč po lastnih navedbah razpolaga s seznamom vseh sodelavcev organa z vsemi podatki, ki jih zahteva prosilka. Ta seznam bi organ lahko prečistil tako, da bi ga primerjal s seznamom imen, priimkov in delovnih mest redno zaposlenih pri organu, ki ga lahko po lastnih navedbah organ pridobi na enostaven način. V prvem seznamu bi nato organ prekril vse podatke, ki se ne nanašajo na redno zaposlene pri organu. Nedvomno torej organ lahko pridobi seznam vseh zaposlenih, ki vsebuje podatke o njihovih imenih, priimkih, delovnih mestih, telefonskih številkah in elektronskih naslovih. Glede navedenega seznama so tako izpolnjene vse predpostavke za obstoj informacije javnega značaja.
Vendar pa se glede na določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZVOP-1 v 6. členu določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira in način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja obdelavo osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom.
Že iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja.
V konkretnem primeru so predmet presoje podatki o imenih, priimkih, delovnih mestih, telefonskih številkah in elektronskih naslovih zaposlenih pri organu. Gre torej za osebne podatke javnih uslužbencev. V skladu z določbo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ se, ne glede na morebiten obstoj izjeme iz prvega odstavka 6. člena (torej tudi v primeru obstoja izjeme varstva osebnih podatkov), dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
Pri tem Pooblaščenec poudarja, da zgoraj navedena določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ predstavlja izjemo od izjem in jo je treba razlagati ozko in v skladu z namenom, ki ga zasleduje ZDIJZ. Namen določbe prve alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ je v tem, da so prosto dostopni tisti podatki iz delovnega razmerja javnega uslužbenca, ki vplivajo na izvajanje njegovih javnopravnih nalog, na porabo javnih sredstev, na delo organa kot celote ali kažejo na (ne)pravilnost določenih postopkov pri organu. Ne glede na to, da vsi osebni podatki, ki jih o javnih uslužbencih vodi organ, predstavljajo osebne podatke, ki izvirajo iz delovnega razmerja, pa glede na namen ZDIJZ, pa torej ni mogoče slediti stališču, da so vsi ti podatki prosto dostopni javnosti. Treba je namreč razlikovati med tistimi osebnimi podatki, ki so neposredno povezani z opravljanjem javnopravnih nalog in porabo javnih sredstev javnega uslužbenca, in celoto vseh ostalih osebnih podatkov, ki jih organ kot upravljavec vodi o javnem uslužbencu kot zaposlenemu na podlagi delovnopravne zakonodaje. Javni uslužbenci se s tem, ko sklenejo pogodbo o zaposlitvi v javnem sektorju, namreč ne odpovedo v celoti zasebnosti na delovnem mestu.
V navedenem primeru podatki o imenih, priimkih in delovnih mestih zaposlenih pri organu nedvomno predstavljajo podatke javnih uslužbencev, povezane z opravljanjem njihovega delovnega razmerja, ki vplivajo na izvajanje javnopravnih nalog, na porabo javnih sredstev, na delo organa kot celote. Ti podatki torej niso t.i. varovani osebni podatki, zato v tem delu ni podana izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Hkrati pa podatki o elektronskih naslovih in telefonskih številkah zaposlenih pri organu niso neposredno v zvezi z njihovim delovnim razmerjem v smislu tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Komuniciranje preko elektronske pošte oz. po telefonu s tretjimi osebami, ki niso zaposlene pri organu, za zaposlene pri organu namreč ne predstavlja obveznosti iz delovnega razmerja, iz istega razloga ti podatki tudi niso javno objavljeni na spletu. Pooblaščenec prav tako ugotavlja, da ima javnost možnost, da se na organ obrne preko splošnih uradnih elektronskih naslovov in telefonskih številk, ki so namenjene komuniciranju z javnostjo in so tudi javno objavljene. Na podlagi vsega navedenega gre zaključiti, da elektronski naslovi in telefonske številke zaposlenih pri organu predstavljajo varovane osebne podatke, pri katerih ni izpolnjen pogoj iz prve alineje 3. odst. 6. čl. ZDIJZ. Gre torej za varovane osebne podatke, ki po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilke v tem delu zavrniti.
b) Seznam honorarnih sodelavcev organa
Organ je prav tako zavrnil dostop do seznama honorarnih sodelavcev, ker naj z njim ne bi razpolagal. Naknadno je organ pojasnil, da razpolaga s seznamom, ki vsebuje podatke o fizičnih in pravnih osebah, ki na podlagi pogodb civilnega prava sodelujejo z organom. Tak seznam lahko vsebuje imena in priimke fizičnih oseb oz. naziv firme pravnih oseb, vendar pa ne vsebuje podatkov o njihovih funkcijah oz. delovnih mestih, saj jim ta niso dodeljena. Slednji podatek torej ne obstaja. Prav tako tak seznam ne bi vseboval njihovih telefonskih številk in elektronskih naslovov zaradi varstva osebnih podatkov. Poleg tega obstoječi seznam ne ločuje med prejemniki izplačil iz naslova javnih sredstev in prejemniki izplačil iz naslova tržnih dejavnosti organa po 15. členu ZRTVS-1. Podatki o prejemnikih izplačil iz naslova tržnih dejavnosti namreč ne predstavljajo informacij iz delovnega področja organa po 4. členu ZDIJZ in torej ne predstavljajo informacij javnega značaja.
Ob upoštevanju navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da organ nedvomno razpolaga z zahtevanim dokumentom v materializirani obliki. Glede na to, da je v izpodbijani odločbi organ navedel, da z zahtevanim dokumentom sploh ne razpolaga, pri čemer je zgoraj opisan dokument pokazal Pooblaščencu na ogledu in camera, so bila glede zahtevanega seznama v postopku na prvi stopnji očitno nepopolno oz. zmotno ugotovljena dejstva. Hkrati Pooblaščenec ob upoštevanju navedb organa ugotavlja, da organ ni preveril, ali bi lahko z uporabo morebitnih računovodskih evidenc o izplačanih honorarjih ali na kakšen drugačen način obstoječi seznam prečistil ali na enostaven način pripravil novega. Pooblaščenec zato ugotavlja, da se izpodbijane odločbe v tem delu ne da preizkusiti. Pri tem Pooblaščenec meni, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji nedvomno hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, zaradi česar je pritožbi prosilke v tem delu ugodil in je zadevo v delu, ki se nanaša na seznam honorarnih sodelavcev organa, v skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP, vrnil organu v ponovno odločanje. Organ bo moral v ponovljenem postopku natančno ugotoviti, ali in na kakšen način je mogoče pripraviti seznam honorarnih sodelavcev iz zahteve prosilke in ali glede podatkov, ki jih zahteva prosilka, obstaja katera od izjem od dostopa iz 6. člena ZDIJZ. Prav tako bo moral organ pojasniti razloge za obstoj morebitnih izjem od dostopa ter ob tem oceniti, ali je možno prosilki omogočiti vsaj delni dostop do zahtevanega dokumenta, v skladu s 7. členom ZDIJZ.
c) Podatek o številu ur programa, ki ga letno pripravijo honorarno zaposleni zunanji novinarji oz. izvajalci
V 4. točki je prosilka med drugim zahtevala tudi podatek o tem, koliko ur programa letno pripravijo honorarno zaposleni zunanji novinarji oz. izvajalci. Organ je dostop do zahtevanega podatka zavrnil, ker z njim ne razpolaga. Naknadno je organ na ogledu in camera pojasnil, da se podatek o tem, koliko ur programa letno pripravijo honorarno zaposleni zunanji novinarji oz. izvajalci ne beleži nikjer. Organ namreč izplačila honorarnim sodelavcem ne bazira na številu ur programa, ki ga pripravijo, temveč na opravljenem delu. Posledično organ nima razloga, da bi vodil evidenco o številu ur programa, ki ga letno pripravijo honorarno zaposleni zunanji novinarji oz. izvajalci.
Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokument ne obstaja. Poleg tega Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Pooblaščenec zato ugotavlja, da zahtevi prosilke v delu, ki se nanaša na podatek o številu ur programa, ki ga letno pripravijo honorarno zaposleni zunanji novinarji oz. izvajalci, ni mogoče ugoditi, ker ji organ dokumenta, ki ni nastal, ne more posredovati. Na podlagi navedenega je Pooblaščenec pritožbo prosilke v delu, ki se nanaša na navedeni podatek, zavrnil in v tem delu potrdil prvostopenjsko odločbo.
d) Podatek o tem, koliko denarja se je v letu 2013 namenilo za izplačilo honorarjev zunanjim novinarjem oz. izvajalcem in podatki o mesečnem izplačanem dohodku Kseniji Horvat Petrovčič in Darji Groznik
V izpodbijani odločbi je organ zavrnil zahtevo prosilke po dostopu do podatka o mesečnem izplačanem dohodku Kseniji Horvat Petrovčič in Darji Groznik. Vendar pa je organ naknadno, z elektronskim sporočilom z dne 19. 4. 2014 prosilki posredoval zahtevane podatke. Prav tako je z istim elektronskim sporočilom organ posredoval prosilki podatek o tem, koliko denarja se je v letu 2013 namenilo za izplačilo honorarjev zunanjim novinarjem oz. izvajalcem organa.
Navedeno je organ Pooblaščencu tudi izkazal s predložitvijo elektronskega sporočila, poslanega dne 19. 4. 2014 prosilki na elektronski naslov, ki ga je navedla v zahtevi. Zahtevane podatke je organ prosilki poslal po elektronski pošti, ker jih je zahtevala v elektronski obliki.
Prosilka je v odgovoru na poziv Pooblaščenca dne 4. 4. 2014 navedla, da so navedbe organa neresnične in da ji organ navedenega elektronskega sporočila z dne 19. 3. 2014 z zahtevanimi podatki nikoli ni posredoval. Pri tem je prosilka (glede na njene pritožbene navedbe) očitno prejela elektronsko sporočilo organa z dne 12. 3. 2014, zaradi česar organ ni imel razloga, da bi posumil, da prosilka ni prejela tudi sporočila z dne 19. 4. 2014.
Vseeno je organ dne 9. 4. 2014 ponovno posredoval zahtevane podatke prosilki po elektronski pošti na elektronski naslov, ki ga je prosilka navedla v zahtevi. Navedeno sporočilo je organ posredoval tudi Pooblaščencu v vednost.
Iz navedenega izhaja, da je organ prosilki posredoval zahtevane informacije v elektronski obliki, kot je zahtevala in na elektronski naslov, ki ga je navedla v zahtevi. Prosilka torej z zahtevanimi informacijami že razpolaga. Pooblaščenec zato ugotavlja, da prosilka v tem delu nima več pravovarstvenega interesa, ker je bilo njeni zahtevi za dostop že ugodeno. Določba 26. člena ZDIJZ sicer določa, da se zahteva za dostop do informacij javnega značaja lahko zavrne samo, kadar zahtevana informacija predstavlja eno izmed izjem iz 6. člena ZDIJZ. To pomeni, da ZDIJZ zavrnitve zahteve iz razloga njenega ponavljanja, oziroma iz razloga, da je bil dostop do informacij javnega značaja že omogočen, ne predvideva. Vendar pa je v obravnavani zadevi bistveno, da so bile prosilki zahtevane informacije posredovane in zato prosilka ne more imeti pravovarstvenega interesa za vložitev pritožbe v tem delu. Njena pritožba je v tem delu neutemeljena in jo je Pooblaščenec zavrnil.
e) Podatek o mesečnem izplačanem dohodku Janezu Lombergarju in Mihi Lamprehtu
Organ z izpodbijano odločbo prosilki ni zavrnil dostopa do podatkov o mesečnem izplačanem dohodku Janezu Lombergarju in Mihi Lamprehtu, temveč je prosilki z odgovorom z dne 12. 3. 2014 posredoval povezavo do navedenih podatkov. Zahtevani podatki so namreč javno objavljeni, zato je organ prosilki posredoval le napotilo na spletno mesto, kjer se podatki nahajajo.
Prosilka je v pritožbi navedla, da ji je organ posredoval le napotilo do informacij o plači Marka Fillija, ne pa tudi za Janeza Lombergarja in Miho Lamprehta. Iz navedenega izhaja, da je prosilka odgovor organa z dne 12. 3. 2014, ki vsebuje napotilo na spletno mesto, prejela.
Na ogledu in camera je organ Pooblaščencu pokazal, da so navedeni podatki resnično javno objavljeni. Pri tem je organ razložil, da je treba povezavo, ki jo je posredoval prosilki, vpisati v orodno vrstico. Pri tem se odpre tabela, kjer se nahaja tudi povezava do izplačil pri organu. Že takoj se prikaže tudi podatek o izplačilu generalnemu direktorju. Če pa želi posameznik videti tudi podatke o izplačilih strokovnih direktorjev, mora klikniti na povezavo »RADIOTELEVIZIJA SLOVENIJA« (pravna oseba pod št. 121) v tabeli. S klikom se pojavijo tudi podatki o izplačilih strokovnim direktorjem, torej Janezu Lombergarju in Mihi Lamprehtu. Organ je navedeno prikazal Pooblaščencu na ogledu in camera.
Pooblaščenec je zapisnik o ogledu in camera št. 090-60/2014/3 z dne 28. 3. 2014, kjer je organ podal navedena pojasnila, še isti dan posredoval prosilki v izjasnitev. Prosilka v odgovoru Pooblaščencu z dne 4. 4. 2014 predmetnega zapisnika v delu, ki se nanaša na podatke o plačah Janeza Lombergarja in Mihe Lamprehta, ni komentirala, zaradi česar Pooblaščenec domneva, da se je v tem delu z navedbami organa strinjala.
Glede na vse navedeno, Pooblaščenec ugotavlja, da je organ prosilki posredoval napotilo za dostop do zahtevanih informacij. V skladu z določbo petega odstavka 6. člena namreč organ lahko prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja. Kot že navedeno, je organ prosilki že posredoval napotilo do lokacije zahtevanih podatkov, zaradi česar Pooblaščenec šteje, da prosilka z zahtevanimi informacijami že razpolaga. Pooblaščenec zato, enako kot v točki 2. f) te odločbe, ugotavlja, da prosilka v tem delu nima pravovarstvenega interesa, ker je bilo njeni zahtevi za dostop ugodeno. Njena pritožba je tudi v tem delu neutemeljena in jo je Pooblaščenec zavrnil.
3. Sklepno
Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da je pritožba prosilke utemeljena glede seznama zaposlenih pri organu s podatki o imenu, priimku in delovnem mestu zaposlenih. Organ je v tem delu napačno oz. nepopolno ugotovil dejansko stanje, zaradi česar je Pooblaščenec na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP odločbo organa v tem delu odpravil in sam odločil o zadevi kot izhaja iz prve alineje 1. točke izreka te odločbe.
Prav tako je utemeljena pritožba prosilke v delu, ki se nanaša na seznam honorarnih sodelavcev organa. V tem delu je organ prav tako nepopolno ugotovil dejansko stanje. Ker pa bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, je Pooblaščenec na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odločbo organa v tem delu odpravil in vrnil zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek, kot izhaja iz druge alineje 1. točke izreka te odločbe.
V preostalem delu je Pooblaščenec ugotovil, da je pritožba prosilke neutemeljena. Podatki o telefonskih številkah in elektronskih naslovov zaposlenih pri organu namreč predstavljajo varovane osebne podatke, zaradi česar je treba dostop do njih na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrniti. Prav tako je neutemeljena pritožba prosilke v delu, ki se nanaša na podatek o številu ur programa, ki ga letno pripravijo honorarno zaposleni zunanji novinarji oz. izvajalci, saj zahtevana informacija ne obstaja. Pooblaščenec je zato pritožbo prosilke v delu, ki se nanaša na podatke o telefonskih številkah in elektronskih naslovov zaposlenih pri organu in podatek o številu ur programa, ki ga letno pripravijo honorarno zaposleni zunanji novinarji oz. izvajalci, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil in potrdil prvostopenjsko odločbo.
Pritožba prosilke pa je neutemeljena tudi glede podatkov o tem, koliko denarja se je v letu 2013 namenilo za izplačilo honorarjev zunanjim novinarjem oz. izvajalcem, in podatkov o mesečnem izplačanem dohodku Kseniji Horvat Petrovčič, Darji Groznik, Janezu Lombergarju in Mihi Lamprehtu v času od 1. 1. 2013 do 1. 2. 2014. Z navedenimi podatki prosilka že razpolaga, zaradi česar v tem delu nima pravovarstvenega interesa za vložitev pritožbe. Pooblaščenec je zato tudi v tem delu pritožbo prosilke, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se zoper 1. alinejo 1. točke, 2. in 3. točko odločbe lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu. Zoper 2. točko odločbe ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.
pooblaščenka