Prosilec - Državni zbor RS
+ -Številka: 090-58/2014/4
Kategorije: Osebni podatek, Notranje delovanje organa, Varstvo upravnega postopka, Test interesa javnosti
POVZETEK:Prosilec je na organ vložil zahtevo, da mu organ omogoči javni vpogled v magnetograme zaprtih sej Mandatno-volilne komisije, ki se nanašajo na nadzor nad premoženjskim stanjem mag. Gorana Klemenčiča, vendar samo v tiste dele, za katere ni razlogov ali pravnih podlag, da so označeni s stopnjo zaupnosti ali so zaprti zaradi varovanja osebnih podatkov (delni dostop). Organ je zahtevi delno ugodil in prosilcu omogočil delni dostop do določenih delov magnetogramov, v preostalem delu pa zavrnil na podlagi 3.in 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec odločil, da v delu zahtevanih magnetogramov sej Mandatno-volilne komisije, ki se nanašajo na osebne podatke mag. Gorana Klemenčiča v zvezi z nadzorom nad njegovim premoženjskim stanjem, izjema varstva osebnih podatkov po 3 točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, upoštevaje 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, ni podana. Pooblaščenec je ob pregledu zahtevanih informacij zasledil tudi določene osebne podatke, ki se nanašajo na druge fizične osebe (torej ne na javnega funkcionarja) oz. niso neposredno v zvezi z opravljanjem javne funkcije, zato je v tem delu podana izjema varstva osebnih podatkov. Glede zatrjevane izjeme varstva upravnega postopka je Pooblaščenec ugotovil, da organ ni uspel izkazati niti možnosti nastanka škode niti konkretne škode, ki bi nastala z razkritjem zahtevanih informacij. Pooblaščenec je po uradni dolžnosti ugotovil obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ, saj bi javnost zahtevanega dokumenta v tolikšni meri ogrozila kritično in učinkovito delo organa, da obstaja resna in konkretna nevarnost motnje v delovanju organa. Vendar pa je ob tem ocenil, da je interes javnosti za razkritje zahtevanih magnetogramov sej Mandatno-volilne komisije o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, močnejši od interesa, da se ta zavaruje zaradi varovanja interesa notranjega delovanja organa. To pa ne velja za osebne podatke, ki se nanašajo na druge fizične osebe (torej ne na javnega funkcionarja) oz. sploh niso neposredno v zvezi z opravljanjem javne funkcije. Pritožbi je delno ugodil. ODLOČBA:Številka: 090-58/2014/4
Datum: 17. 6. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2 in 23/14 – ZDIJZ-C, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 248. člena ter 1. odst. 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 13. 3. 2014, (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo z dne 26. 2. 2014, št. 010-01/14-2/2, Republike Slovenije, Državnega zbora, Šubičeva ulica 4, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se delno ugodi in se odločba Republike Slovenije, Državnega zbora, z dne 26. 2. 2014, št. 010-01/14-2/2, delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku 30 (trideset) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopije magnetogramov sej Mandatno-volilne komisije, in sicer: drugo nadaljevanje 13. seje z dne 4. 7. 2013, četrto nadaljevanje 13. seje z dne 6. 12. 2013 in peto nadaljevanje 13. seje z dne 15. 1. 2014, na način, da prekrije naslednje dele magnetogramov:
- v drugem nadaljevanju 13. seje z dne 4. 7. 2013:
na strani 10 v dvanajsti vrstici od besede »Gospa« do štirinajste vrstice pred besedo »Noben«,
na strani 27 v dvaindvajseti vrstici od besede »In« do štiriindvajsete vrstice pred besedo »Glas«,
na strani 30 v deseti vrstici od besede »prevajalec« do enajste vrstice pred besedo »Saj«,
na strani 34 v osmi vrstici od besede »Kredit« do enajste vrstice pred besedo »Preden«,
na strani 34 v devetnajsti vrstici od besede »Iskreno« do celotne šestindvajsete vrstice,
na strani 35 v štiriindvajseti vrstici od besede »In« do celotne osemindvajsete vrstice,
na strani 36 v dvainštirideseti vrstici od besede »Na« do konca strani.
na strani 37 celotni prvi in drugi vrstici,
na strani 47 celotni prvi in drugi vrstici,
na strani 47 v osmi vrstici od besede »Takrat« do celotne enajste vrstice.
- v petem nadaljevanju 13. seje z dne 15. 1. 2014
na strani 6 od prve do vključno dvanajste vrstice v celoti.
na strani 9 v četrti vrstici od besede »Jaz« do vključno devete vrstice v celoti
na strani 36 v enaindvajseti vrstici od besede »Se« do vključno triindvajsete vrstice v celoti,
2. Glede varovanih osebnih podatkov, ki jih je organ v zgoraj navedenih magnetogramih dolžan prekriti v skladu s prejšnjo točko tega izreka, se pritožba prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 16. 1. 2014 na Pooblaščenca vložil pritožbo v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja, ki jo je Pooblaščenec obravnaval kot zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval, da mu organ omogoči javni vpogled v magnetograme zaprtih sej Mandatno-volilne komisije, ki se nanašajo na nadzor nad premoženjskim stanjem mag. Gorana Klemenčiča, vendar samo v tiste dele, za katere ni razlogov ali pravnih podlag, da so označeni s stopnjo zaupnosti ali so zaprti zaradi varovanja osebnih podatkov (delni dostop). Pooblaščenec je z dopisom z dne 17. 1. 2014, št. 0900-13/2013/2, zahtevo odstopil v reševanje organu.
O zahtevi prosilca je organ izdal odločbo z dne 26. 2. 2014, št. 010-01/14-2/2, s katero je odločil, da se umakne oznaka »Zaprta seja po Poslovniku DZ« in postanejo javni naslednji magnetogrami oziroma deli magnetogramov Mandatno-volilne komisije Državnega zbora: magnetogram 24. nujne seje Mandatno-volilne komisije z dne 6. 2. 2013 od besedila na strani 6 »Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA« do konca magnetograma, magnetogram 27. nujne seje Mandatno-volilne komisije z dne 27.2. 2013 v celoti, magnetogram prvega nadaljevanja 27. nujne seje Mandatno-volilne komisije z dne 14. 3.2013 v celoti, magnetogram drugega nadaljevanja 27. nujne seje Mandatno-volilne komisije z dne 4. 4. 2013 v celoti, magnetogram 13. seje Mandatno-volilne komisije z dne 30. 5. 2013 v celoti, magnetogram 1. nadaljevanja 13. seje Mandatno-volilne komisije z dne 6.6. 2013 v celoti. V preostalem delu je zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca, nato pa navedel, da je bilo s pregledom dokumentacije v konkretni zadevi ugotovljeno, da je poslanska skupina Slovenske demokratske stranke 24. 1. 2013, skupaj z zahtevo za sklic nujne seje Mandatno-volilne komisije Državnega zbora za izvedbo nadzora nad premoženjskim stanjem predsednika Komisije za preprečevanje korupcije mag. Gorana Klemenčiča, predložila še javno objavljene dokumente v tej zadevi: anonimno poslano elektronsko pošto ter izrezke iz časopisnih člankov, ki so obravnavali okoliščine nakupa stanovanjske hiše, v kateri živi predsednik Komisije za preprečevanje korupcije. Gradivo za sejo je bilo javno objavljeno na spletni strani Državnega zbora. Mandatno-volilna komisija je vsebino predlagane točke dnevnega reda obravnavala na naslednjih sejah: 24. nujni seji - 6. 2. 2013; 27. nujni seji - 27. 2. 2013, 14. 3. 2013 in 4. 4. 2013 ter 13. seji - 30. 5. 2013, prvem nadaljevanju 13. seje 6. 6. 2013, drugem nadaljevanju 13. seje 4. 7. 2013, četrtem nadaljevanju 13. seje 6. 12. 2013 in petem nadaljevanju 13. seje 15. 1. 2014. Obravnava zadeve še ni zaključena. Na začetku obravnave zadeve, to je na 24. nujni seji 6. 2. 2013, je predsednica komisije seznanila člane komisije, da bo seja potekala brez navzočnosti javnosti, saj se pričakuje, da bodo na seji obravnavani podatki, ki so varovani na podlagi zakona (davčna tajnost, osebni podatki) ter zato, ker bo postopek tekel skladno z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije, seje senata komisije za preprečevanje korupcije pa potekajo na sejah, zaprtih za javnost. Mandatno-volilna komisija je na 24. nujni seji, 27. nujni seji 27. 2. 2013, prvem nadaljevanju 27. nujne seje 14. 3. 2013 in drugem nadaljevanju 27. nujne seje 4. 4. 2013, ki so bile vse zaprte za javnost, obravnavala predlog sklepa, ki se je glasil: Mandatno volilna komisija v skladu z 21. členom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZlntPK), opravi nadzor nad premoženjskim stanjem predsednika Komisije za preprečevanje korupcije g. Gorana Klemenčiča. Predlagani sklep je bil sprejet na za javnost odprtem drugem nadaljevanju 27. nujne seje 4. 4. 2013. Nadaljnje seje komisije v tej zadevi so nato znova potekale brez navzočnosti javnosti. Na 13. seji dne 30. 5. 2013 in prvem nadaljevanju 13. seje dne 6. 6. 2013 je Mandatno-volilna komisija obravnavala določena postopkovna vprašanja, povezana z načinom izvršitve sprejetega sklepa. Na drugem nadaljevanju 13. seje dne 4. 7. 2013, četrtem nadaljevanju 13. seje dne 6. 12. 2013 in petem nadaljevanju 13. seje dne 15. 1. 2014 pa je komisija opravljala posamezna dejanja v postopku nadzora nad premoženjskim stanjem predsednika Komisije za preprečevanje korupcije. Na drugem in petem nadaljevanju seje je bil navzoč tudi g. Goran Klemenčič, kot stranka v tem postopku. S pregledom vseh magnetogramov v zadevi je bilo ugotovljeno, da na sejah Mandatno- volilne komisije od začetka obravnave, to je 6. 2. 2013, pa vse do vključno prvega nadaljevanja 13. seje 6. 6. 2013, niso bili razkriti nobeni novi podatki, ki niso bili že predloženi kot javno gradivo k zahtevi za nujni sklic seje in strani Državnega zbora. Na začetku obravnave te zadeve na sejah Mandatno-volilne komisije, in tudi na vseh nadaljnjih sejah, pa je vsekakor obstajala utemeljena predpostavka, da bi bili lahko med samim potekom seje razkriti posamezni podatki ali obravnavno gradivo, ki sodijo med z zakonom varovane podatke. Organ je navedel, da Magnetogrami posameznih sej Mandatno-volilne komisije ne vsebujejo nobenih podatkov, ki niso bili že pred njihovo obravnavo javno razkriti ali podatkov, ki bi jih lahko obravnavali kot eno od izjem od prosto dostopnih informacij javnega značaja, ki so določene v 6. členu ZDIJZ. Prav tako na teh sejah komisije ni bilo obravnavano gradivo, oziroma se ni sklicevalo na gradivo, ki vsebuje tajne podatke oziroma druge podatke, ki so varovani na podlagi zakona. Skladno s temi ugotovitvami ni nobene formalne podlage za to, da bi bili našteti magnetogrami še naprej nedostopni javnosti. Mandatno-volilna komisija skladno s sklepom, sprejetim na za javnost odprtem delu drugega nadaljevanja 27. nujne seje, dne 4. 4. 2013, vodi postopek nadzora nad premoženjskim stanjem predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, in sicer na podlagi 21. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije - ZlntPK, ki določa, da Državni zbor s smiselno uporabo določb tega zakona nadzira premoženjsko stanje, sprejemanje daril, nasprotje interesov ter nezdružljivost funkcije s pridobitno dejavnostjo predsednika komisije za preprečevanje korupcije ter obeh namestnikov predsednika komisije. ZlntPK v 15. členu določa tudi, da komisija pri svojih postopkih, če v samem zakonu ni drugače določeno, uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek ter da zoper odločbe komisije ni mogoča pritožba, dovoljen pa je upravni spor.
Kot je bilo že opisano zgoraj, je Mandatno-volilna komisija na svojih sejah, ki so potekale 4. 7. 2013, 6. 12. 2013 in 15.1. 2014, izvajala posamezna konkretna dejanja v postopku nadzora premoženjskega stanja predsednika Komisije za preprečevanje korupcije z zaslišanjem g. Gorana Klemenčiča in s primerjavo njegovih izjav s podatki, ki jih je Mandatno-volilna komisija, skladno s svojimi sklepi, v tej zadevi pridobila od drugih državnih organov in inštitucij. Postopek še ni zaključen in še vedno poteka. Vsebina izjav in pridobljenih podatkov, ki so zapisani tudi v magnetogramih sej, se ne nanaša samo na predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, temveč zadeva tudi druge fizične osebe, ki pa niso predmet nadzora. Pri tem gre tako v primeru predsednika komisije kot tudi drugih fizičnih oseb za podatke, ki se skladno z ZVOP-1 štejejo za varovane osebne podatke. Skladno z ugotovljenim stanjem je bilo treba zahtevo za javni dostop do magnetogramov drugega nadaljevanja z dne 4. 7. 2013, četrtega nadaljevanja z dne 6. 12. 2013 in petega nadaljevanja z dne 15. 1. 2014 13. seje Mandatno-volilne komisije zavrniti, na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj vsebujejo osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Prav tako je bilo treba zahtevo zavrniti, na podlagi 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj se za izvajanje nadzora nad premoženjskim stanjem predsednika komisije za preprečevanje korupcije uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, zoper odločitev organa (Mandatno- volilne komisije) pa je dovoljen upravni spor. Postopek še ni zaključen, razkritje podatkov v tej fazi pa bi lahko škodovalo tako organu, ki vodi postopek, kot tudi osebi, katere premoženje je predmet nadzora. Prav tako v tem delu ni bilo možno iz magnetogramov izločiti posameznih podatkov, ne da bi bila ogrožena zaupnost celotnega dokumenta, zato ni možen niti delni dostop skladno s 7. členom ZDIJZ.
Zoper navedeno odločbo je prosilec dne 13. 3. 2014 pri organu vložil pritožbo, v kateri navaja, da vlaga pritožbo zoper del odločbe, ki se nanaša na zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja (magnetogrami seje Mandatno-volilne komisije od 6. 6. 2013 naprej. Prosilec nadaljuje, da je organ napačno uporabil 7. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj se pri predmetnem postopku ne uporablja splošni upravni postopek. V skladu z 21. členom ZlntPK organ s smiselno uporabo določb tega zakona nadzira premoženjsko stanje predsednika komisije in obeh namestnikov. V skladu s 94. členom Ustave RS organ deluje na podlagi poslovnika, ki ga sprejme z relativno kvalificirano večino. Sklicevanje organa na splošni upravni postopek je napačno, saj se pri nadzoru nad premoženjem predsednika komisije uporabljajo smiselno zgolj določbe ZlntPK in ne kateregakoli drugega zakona, še posebej, če je postopek pred organom z Ustavo RS opredeljen izključno s posebnim aktom - poslovnikom. Sklicevanje na izjemo splošnega upravnega postopka je napačno, saj se uporablja poslovnik organa, katerega postopek ni določen med dopustnimi izjemami po ZDIJZ. Poleg tega pa je izjema iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ dovoljena le, če bi razkritje dokumentov škodovalo izvedbi postopka. Organ ni v ničemer utemeljil, zakaj bi razkritje vseh dokumentov škodovalo postopku. Razlog za takšno odsotnost utemeljitve v odločbi organa je tudi ta, da razkritje ne bi in tudi ne more škodovati samemu postopku. Predmet postopka je nadzor nad premoženjem predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: KPK), ki se ugotavlja na podlagi listin in drugih že preteklih dejstev, ki se jih ne da več spreminjati, temveč samo ugotavljati pred organom. Organ je zavrnil vpogled v del magnetogramov tudi iz razloga, ker naj bi magnetogrami vsebovali osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1. Po obrazložitvi organa naj bi pri tem šlo za osebne podatke predsednika KPK in drugih oseb. Po 46. členu ZlntPK so podatki o premoženjskem stanju funkcionarjev javni, ne glede na določila ZVOP-1, zato ni nobene ovire, da bi bil predsednik KPK varovan z vidika varovanja osebnih podatkov, kar se tiče njegovega premoženja, ki ga je pridobil med opravljanjem mandata predsednika KPK in v času, ko je bil državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve. Tudi v tem delu je organ napačno uporabil materialno pravo (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ) glede zavrnitve dela zahteve po dostopu do informacije javnega značaja. Ne glede na prejšnji odstavek, pa je bil z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja zahtevan delni dostop, torej dostop, iz katerega ne bodo razvidni zaupni podatki oziroma podatki, ki se nanašajo na osebne podatke, ki so varovani z zakonom kot taki ali pa predstavljajo davčno tajnost. Organ je v obrazložitvi navedel, da iz dokumentov, do katerih je bil dostop zavrnjen, ni bilo možno izločiti posameznih podatkov, ne da bi bila ogrožena zaupnost celotnega dokumenta ter iz tega razloga ni možen niti delni dostop. Organ v obrazložitvi ni navedel razlogov, zakaj je ogrožena celotna zaupnost dokumentov oziroma tega ni poskušal niti utemeljiti, zato v tem delu odločbe ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka. Po 7. členu ZDIJZ je namreč delni dostop možen, če je mogoče izjeme od dostopa po 6. členu ZDIJZ izločiti iz dokumenta. Kot je že bilo navedeno, te izjeme v zahtevanih dokumentih sploh ne obstajajo (razen osebnih podatkov tretjih oseb), sam delni dostop do magnetogramov po 6. 6. 2013 pa bi bil lahko omogočen tudi, če bi te izjeme obstajale, saj je povsem nestvarno pričakovati, da je bil vsak stavek, vključno s procesnimi vprašanji in izjavami predsednika KPK ter razpravami članov MVK, takšne narave, da bi se nanašal in s tem ogrožal zaupnost celotnega dokumenta. Razlogi za zaprtje seje za javnost so razvidni iz same obrazložitve odločbe organa, in sicer, da so se seje zaprle za javnost, da bi se preprečilo potencialno razkritje posameznih podatkov, ki so varovani z zakonom o varovanju podatkov. To pa po mnenju pritožnika ne more biti nikakršna ovira za dostop do informacije javnega značaja, ki ne predstavlja izjeme po 6. členu ZDIJZ, še najmanj pa ovira za delni dostop. V pritožbi prosilec izpostavlja tudi pravno dejstvo, da MVK v tem postopku vodi nadzor nad premoženjskim stanjem predsednika KPK na podlagi 21. člena ZlntPK, kar pomeni, da velja enaka pravna podlaga pri varovanju osebnih podatkov kot pri preiskovanih javnih funkcionarjih pred Komisijo za preprečevanje korupcije pri nadzoru nad premoženjskim stanjem. Glede na to, da je Pooblaščenec že odločil, da so celotni magnetogrami zaslišanj Janeza Janše in Zorana Jankoviča lahko javni, ni nobenih pravnih ali dejanskih ovir, da lahko v celoti (ne samo delno) javni postanejo tudi magnetogrami zaslišanj mag. Gorana Klemenčiča, saj gre za isti postopek, le da je zanj pristojen drug organ po ZlntPK in po III. razdelku Odloka o ustanovitvi in nalogah teles organa. Prosilec predlaga, da Pooblaščenec odločbo organa v zavrnilnem delu razveljavi in omogoči dostop do zahtevanih dokumentov (magnetogrami v zavrnilnem delu odločbe organa) v vseh tistih delih magnetogramov, za katere ni zakonitih razlogov, da ne bi bili dostopni (delni dostop), to pa je po mnenju pritožnika samo del magnetogramov, kjer so osebni podatki tretjih oseb ali podatki predsednika KPK, ki niso javni po 46. členu ZlntPK.
Organ je pritožbo prosilca, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, dne 21.3. 2014, z dopisom št. 010-01/14-2/4, odstopil v reševanje Pooblaščencu.
Ker organ po določilu drugega odstavka 245. člena ZUP Pooblaščencu ni priložil dokumentacije, ki se tiče zadeve, ga je Pooblaščenec z dopisom št. 090-58/2014/2 z dne 8. 4. 2014 pozval, naj mu posreduje tudi dokumentacijo, ki je predmet prosilčeve pritožbe. Dne 15. 4. 2014 je organ Pooblaščencu, z dopisom z dne 14. 4. 2014, št. 010-01/14-2/6, posredoval zahtevano dokumentacijo.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Kot izhaja iz pritožbe, je prosilec v njej izrecno izpodbijal tisti del izpodbijane odločbe, v katerem mu je organ zavrnil dostop do magnetogramov seje Mandatno-volilne komisije od 6. 6. 2013 naprej in so v zvezi z zaslišanji mag. Gorana Klemenčiča. Glede na to, da je organ na poziv Pooblaščenca, da posreduje vse dokumente, do katerih je prosilcu zavrnil dostop, posredoval magnetograme sej Mandatno-volilne komisije, in sicer: drugo nadaljevanje 13. seje z dne 4. 7. 2013, četrto nadaljevanje 13. seje z dne 6. 12. 2013 in peto nadaljevanje 13. seje z dne 15. 1. 2014, to pomeni, da so v pritožbenem postopku predmet presoje Pooblaščenca navedeni magnetogrami.
Pooblaščenec se ob tem opredeljuje tudi do same oblike dostopa do zahtevane informacije. Kot izhaja iz zahteve, je prosilec navedel, da želi javni vpogled, kot so objavljeni vsi javni magnetogrami sej delovnih teles organa. Pooblaščenec poudarja, da je v drugi točki drugega odstavka 17. člena ZDIJZ zakonodajalec eksplicitno navedel načine, na katere se prosilec lahko seznani z zahtevano informacijo (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis), kar pomeni, da oblike, ki jo navaja prosilec, ZDIJZ ni predvidel. Povedano drugače, prosilec po ZDIJZ od organa ne more zahtevati, da informacijo javno objavi. Ker pa iz same zahteve izhaja, da si prosilec prizadeva za čim širšo dostopnost do zahtevane informacije, bo Pooblaščenec zahtevo obravnaval kot zahtevo za dostop do fotokopije zahtevane informacije.
Pooblaščenec ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ in da zahtevana informacija spada v njegovo delovno področje. V skladu z 21. členom ZlntPK organ s smiselno uporabo določb tega zakona nadzira premoženjsko stanje, sprejemanje daril, nasprotje interesov ter nezdružljivost funkcije s pridobitno dejavnostjo predsednika komisije za preprečevanje korupcije in obeh namestnikov predsednika komisije. Iz navedenega izhaja, da spadajo v njegovo delovno področje tudi magnetogrami sej Mandatno-volilne komisije o zaslišanju mag. Gorana Klemenčiča, ki je v skladu z II.a Odloka o ustanovitvi in nalogah teles organa pristojna izvesti nadzor nad premoženjskim stanjem javnega funkcionarja. Ker organ z zahtevano informacijo tudi razpolaga in se ta nahaja v materializirani obliki, Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevana informacija izpolnjuje vse tri temeljne pogoje za obstoj informacije javnega značaja iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ. Glede na to, da je organ zahtevo prosilca zavrnil s sklicevanjem na zakonske izjeme iz 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, se je Pooblaščenec v nadaljevanju osredotočil na vprašanje, ali gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja.
Pri zavrnitvi zahteve prosilca za dostop do zgoraj navedenih magnetogramov sej Mandatno-volilne komisije, v zvezi z zaslišanji mag. Gorana Klemenčiča, se je organ primarno skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov.
Pooblaščenec je vpogledal v dokumentacijo, ki je predmet presoje in ugotavlja, da so v njej številni osebni podatki. V nadaljevanju je bilo tako treba ugotoviti, ali ti podatki predstavljajo prosto dostopne informacije. 3. točka 1. odst. 6. člena ZDIJZ namreč kot izjemo določa osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS št. 94/2007-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1), ki v 1. točki 1. odstavka 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom. Pooblaščenec je tako v nadaljevanju ugotavljal, ali obstaja zakonska podlaga za posredovanje osebnih podatkov prosilcu oz. javnosti (tudi posredovanje osebnih podatkov javnosti je namreč eden izmed načinov obdelave osebnih podatkov).
Pooblaščenec ugotavlja, da zgoraj navedeni magnetogrami seje Mandatno-volilne komisije primarno vsebujejo osebne podatke javnega funkcionarja, ki se nanašajo na nadzor nad njegovim premoženjskim stanjem. Glede na to, da se nadzor izvaja ob smiselni uporabi določb ZIntPK, to pomeni, da se tudi pri obdelavi osebnih podatkov, s katerimi se seznani organ v okviru nadzora, smiselno uporabljajo določbe ZIntPK. 46. člen ZIntPK predstavlja pravno podlago za objavo podatkov o premoženjskem stanju funkcionarjev, in sicer določa javnost podatkov o dohodkih in premoženju funkcionarjev, ki je bilo pridobljeno v obdobju opravljanja javne funkcije oziroma dejavnosti in še eno leto po prenehanju opravljanja funkcije oziroma dejavnosti. Prav tako 18. člen ZIntPK določa, da Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) obvešča javnost o svojem delu z objavo svojih načelnih mnenj, stališč in odločitev ter sklicev sej in njihovih zapisnikov. V konkretnem primeru je nadzor izvajal organ in ne KPK. Ker pa gre tako po vsebini kot tudi po namenu nadzora za istovrstne informacije, je tudi v slednjem primeru organ zavezan obveščati javnost o svojem delu. V obravnavanem primeru je organ sicer navedel, da postopek še ni zaključen, zato še ni objavljena odločitev, vendar ne glede na navedeno, je treba upoštevati tudi 3. odst. 6. čl. ZDIJZ, ki pravi, da se ne glede na morebitne izjeme (tudi izjemo varstva osebnih podatkov) dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. V delu zahtevanih magnetogramov sej Mandatno-volilne komisije, ki se nanašajo na osebne podatke mag. Gorana Klemenčiča v zvezi z nadzorom nad njegovim premoženjskim stanjem, izjema varstva osebnih podatkov po 3 točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ torej ni podana.
Poleg zgoraj navedenih osebnih podatkov javnega funkcionarja, pa je Pooblaščenec ob pregledu zahtevanih informacij zasledil tudi določene osebne podatke, ki se nanašajo na druge fizične osebe (torej ne na javnega funkcionarja) oz. niso neposredno v zvezi z opravljanjem javne funkcije. Gre za dele zahtevanih magnetogramov sej Mandatno-volilne komisije, in sicer:
- v drugem nadaljevanju 13. seje z dne 4. 7. 2013:
na strani 10 v dvanajsti vrstici od besede »Gospa« do štirinajste vrstice pred besedo »Noben«,
na strani 27 v dvaindvajseti vrstici od besede »In« do štiriindvajsete vrstice pred besedo »Glas«,
na strani 30 v deseti vrstici od besede »prevajalec« do enajste vrstice pred besedo »Saj«,
na strani 34 v osmi vrstici od besede »Kredit« do enajste vrstice pred besedo »Preden«,
na strani 34 v devetnajsti vrstici od besede »Iskreno« do celotne šestindvajsete vrstice,
na strani 35 v štiriindvajseti vrstici od besede »In« do celotne osemindvajsete vrstice,
na strani 36 v dvainštirideseti vrstici od besede »Na« do konca strani.
na strani 37 celotni prvi in drugi vrstici,
na strani 47 celotni prvi in drugi vrstici,
na strani 47 v osmi vrstici od besede »Takrat« do celotne enajste vrstice.
- v petem nadaljevanju 13. seje z dne 15. 1. 2014
na strani 6 od prve do vključno dvanajste vrstice v celoti,
na strani 9 v četrti vrstici od besede »Jaz« do vključno devete vrstice v celoti
na strani 36 v enaindvajseti vrstici od besede »Se« do vključno triindvajsete vrstice v celoti.
Glede teh osebnih podatkov je Pooblaščenec ugotovil, da ni pravne podlage za njihovo posredovanje javnosti, zato gre za varovane osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki 1. odst. 6. člena ZDIJZ.
Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval tudi na izjemo varstva upravnega postopka po 7. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Za obstoj te izjeme sta kumulativno potrebna dva pogoja:
- zahtevana informacija predstavlja podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega upravnega postopka,
- razkritje zahtevanega podatka bi škodovalo izvedbi konkretnega postopka.
Upravni postopek je vrsta pravno urejenega postopka, kot celote (zaporedja) procesnih dejanj, s ciljem oblikovati neko upravno pravno razmerje, tj. razmerje na področju upravnega prava. Za to razmerje je značilno, da je v razmerju med državo, lokalnimi skupnostmi in nosilci javnih pooblastil na eni strani ter strankami (fizične in pravne osebe) na drugi strani, prisoten javni interes. Pri odločanju v upravnih zadevah organ odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank. Temeljni predpis, ki ureja upravni postopek, je ZUP. Poleg tega poznamo na posameznih upravnih področjih posebne predpise, ki postopkovno materijo urejajo drugače; glede vprašanj, ki niso posebej urejena pa veljajo določbe ZUP (razmerje subsidiarnosti).
Informacije, ki so predmet presoje, so kot že povedano, nastale v postopku nazora nad premoženjskim stanjem predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, glede katerega se smiselno uporabljajo določbe ZIntPK, kar pomeni, da je narava postopka pred Mandatno-volilno komisijo smiselno enaka kot pred KPK. Postopek se vodi po ZIntPK, če s tem zakonom ni določeno drugače, pa komisija pri svojih postopkih uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek. Glede na navedeno, se Pooblaščenec strinja z organom, da so magnetogrami sej Mandatno-volilne komisije nastali v upravnem postopku, saj je treba besedo »smiselno« razlagati široko, prav zaradi varstva pravic strank. Slednje stališče potrjuje tudi sodba Upravnega sodišča, ki je v zadevi opr. št. IV U 24/2013 z dne 11.3.2013 odločalo o tožbi zoper Zaključno poročilo o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank, ki ga je izdala KPK in predstavlja zaključek tovrstnega nadzora. Sodišče je odločilo, da navedeno zaključno poročilo nima narave akta iz 2. člena ZUS-1, da pa gre za posamičen akt, ki ustreza pogojem iz prvega odstavka 4. člena ZUS-1, zato so podane procesne predpostavke za odločanje v upravnem sporu. Če ima zaključno poročilo naravo posamičnega akta, za katerega je pristojno upravno sodišče, ni nobenega razloga, da med upravno zadevo ne bi šteli magnetogramov sej, ki so del tega postopka pred Mandatno-volilno komisijo, ki smiselno deluje po postopku kot KPK. Navedeno pomeni, da so zahtevane informacije sestavljene zaradi upravnega postopka v smislu obravnavane določbe ZDIJZ, iz česar izhaja, da je prvi pogoj za opredelitev izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 7. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ izpolnjen.
Drugi pogoj za opredelitev te izjeme predvideva uporabo škodnega testa, saj določa, da se sme zahteva za dostop do informacij javnega značaja zavrniti, če bi razkritje škodovalo izvedbi postopka, pri čemer je organ, ki zahtevo zavrne, tisti, ki mora nastanek škode izkazati za verjetno. Ker je po zakonu edina upoštevanja vredna škodna posledica škoda, ki lahko nastane za izvedbo upravnega postopka, a contrario to pomeni, da po njegovem dokončanju, dostopa do informacij ni več možno zavrniti iz tega razloga in bi morali biti javnosti načeloma dostopni vsi dokumenti in vse informacije iz takšnega postopka (več v doktorski disertaciji dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 264 - 265).
Organ mora v vsakem primeru posebej pretehtati, ali bi razkritje informacije škodovalo izvedbi samega postopka. Ta določba se torej ne sme tolmačiti tako, da se dostop do podatkov, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi upravnega postopka, a priori zavrne, temveč je treba pretehtati možnost odobritve dostopa in morebitne škodljive posledice, ki bi z razkritjem dokumenta nastale za postopek. Ogrožen mora biti namreč sam upravni postopek, da lahko govorimo o obstoju izjeme, zato se pri tej presoji ne spuščamo v vprašanje škode, ki bi lahko nastala subjektom, navedenim v zahtevanem dokumentu, ali drugim postopkom (npr. kazenski ali odškodninski postopek).
Organ je v izpodbijani odločbi zgolj navedel, da postopek nadzora še ni zaključen, razkritje podatkov v tej fazi pa bi lahko škodovalo tako organu, ki vodi postopek, kot tudi osebi, katere premoženje je predmet nadzora. Pooblaščenec meni, da z zgornjimi navedbami organa ni izkazana škoda, ki bi nastala pri izvedbi upravnega postopka. Dokazno breme pa je na strani organa, ki izjemo zatrjuje. Organu v konkretnem primeru ni uspelo izkazati niti možnosti nastanka škode, niti pojasniti narave škode, ki bi nastala z razkritjem zahtevanih informacij. Cilj nadzora nad premoženjskim stanjem po ZIntPK, ki se uporablja tudi v postopku nadzora, ki ga izvaja Mandatno-volilna komisija, je spremljanje ter preverjanje, ali je zavezanec pravilno in celovito prijavil svoje premoženjsko stanje in njegove spremembe, v skladu s svojimi zakonskimi dolžnostmi, in s tem tudi ugotavljanje morebiti nesorazmernega ali nepojasnjenega povečanja premoženja oziroma morebitne razlike med dejanskim ter prijavljenim premoženjem. ZIntPK v 2. odstavku 45. člena izrecno določa, da je v primeru suma nesorazmernega povečanja ali nepojasnjenih razlik v premoženju dokazno breme oziroma dolžnost pojasnjevanja izvora premoženja na zavezancu. V konkretnem primeru so predmet presoje magnetogrami sej zaslišanja mag. Gorana Klemenčiča, ki je odgovarjal na vprašanja komisije, za preteklo obdobje o svojem premoženjskem stanju. Po mnenju Pooblaščenca razkritje zahtevanih informacij ne more ogroziti nadaljnjega teka postopka, saj ne vpliva na samo zbiranje informacij in njihovo primerjavo, na podlagi katere Mandatno-volilna komisija sprejme zaključno poročilo oziroma ugotovitve. Iz navedenih informacij tudi ni mogoče sklepati, kakšen bo končen izid postopka nadzora oziroma, kakšni bodo nadaljnji ukrepi Mandatno-volilne komisije.
Ker organ v konkretnem primeru ni uspel izkazati niti možnosti nastanka škode niti konkretne škode, ki bi nastala z razkritjem zahtevanih informacij, Pooblaščenec zaključuje, da izjema po 7. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ v konkretnem primeru ni podana.
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti preizkusil, ali je v konkretnem primeru morebiti podana izjema iz 11. točke 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, na podlagi katere lahko organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa.
Za obstoj opisane izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:
- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in
- specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa).
Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. Varuje se torej notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Obenem pa je namen te izjeme tudi preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa ''notranjega razmišljanja'' organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave.
Za obstoj te izjeme morata biti nujno izpolnjena oba pogoja skupaj. V drugem delu te izjeme, v kateri se zahteva obstoj motenj pri delovanju oziroma dejavnosti organa, je vsebovan test, v teoriji imenovan škodni test. Ta test spada med teste tehtanja. Dostop do informacije je tako mogoče zavrniti le, če se tehtnica med motnjami pri delovanju in dejavnosti organa ter razkritjem informacije nagne proti motnjam oziroma, če bi bile nastale motnje, storjene za delovanje organa, večje od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Iz teorije in tudi prakse Pooblaščenca ob tem izhaja, da »motnje« ne morejo pomeniti zadrege organa, neprijetnosti zaradi razkritja, kako deluje organ, ipd. Besedo motnje je treba tolmačiti v smislu, da bi razkritje podatka (dokumenta) pomenilo resno oviro za nadaljnje delo organa, oziroma bi bilo to delo bistveno drugače (po kvaliteti slabše), kot je bilo pred razkritjem, oziroma kakršno bi bilo, če do razkritja dokumenta ne bi prišlo.
Glede vprašanja izpolnjevanja prvega kriterija za obstoj navedene izjeme, to je, ali gre v konkretnem primeru za dokument, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa, Pooblaščenec ugotavlja, da je ta pogoj izpolnjen. Zahtevani magnetogrami zaprtih sej, glede na njihovo naravo, namreč niso bili namenjen javnosti in so nastali v zvezi z internim delovanjem organa, saj je Mandatno-volilna izvajala nadzor nad premoženjskim stanjem predsednika KPK v skladu z ZIntPK, kjer so seje senata zaprte za javnost. Obravnavane seje Mandatno-volilne komisije so torej potekale v zaupnem duhu oziroma celo v duhu tajnosti podatkov, saj so udeleženci (ne samo zaslišani predsednik KPK, ampak tudi člani komisije) pričakovali, da bodo njihova svobodno in odkrito izražena stališča, namenjena le rabi znotraj komisije. Namen, ki ga zasledujejo takšne zaprte seje organov, je običajno v tem, da se zagotovi odprta platforma, v kateri lahko udeleženci odkrito razpravljajo in izražajo svoja mnenja, ki so zagotovo manj okrnjena in prilagojena splošni javnosti, kot bi bila v primeru širše javne razprave. Prav tako se je treba zavedati, da udeleženci tovrstnih zaslišanj ne bi posredovali vseh odgovorov oz. navedli vseh dejstev v takšni obliki in na takšen način, če bi se zavedali, da bo njihovo zaslišanje v celoti prosto dostopno javnosti. Če bi v celoti dovolili dostop do tovrstnih magnetogramov sej na podlagi ZDIJZ, bi tudi izničili možnost Mandatno-volilne komisije, da v skladu z ZIntPK sejo zapre pred javnostjo, kar pomeni, da bi s tem vse seje Mandatno-volilne komisije dejansko postale odprte za javnost. Delo organa bi bilo na ta način nedvomno moteno in po kvaliteti slabše, saj osebe, ki bi se udeleževale postopkov pred Mandatno-volilno komisijo, temu ne bi več odkrito in neobremenjeno, v duhu zaupnosti, posredovale podatkov. Razkrivanje vseh magnetogramov sej Mandatno-volilne komisije, pri katerih je javnost izključena, bi tako povzročilo težke motnje v delu komisije, ker bi to povsem spremenilo način njenega dela ter hkrati bistveno spremenilo tudi vsebino in vlogo organa. Pooblaščenec je po presoji vseh okoliščin tako prišel do ugotovitve, da bi razkritje zahtevanih magnetogramov zaprtih sej Mandatno-volilne komisije nedvomno povzročilo motnje pri delovanju organa.
Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec zaključil, da sta v obravnavanem primeru kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ, saj bi javnost zahtevanega dokumenta v tolikšni meri ogrozila kritično in učinkovito delo organa, da obstaja resna in konkretna nevarnost motnje v delovanju organa. Vendar pa je treba v konkretnem primeru pravico dostopa do informacije javnega značaja presojati še upoštevaje interes javnosti za razkritje zahtevanega dokumenta.
Organ se v izpodbijani odločbi do uporabe testa interesa javnosti iz 2. odstavka 6. čl. ZDIJZ ni opredelil, čeprav po mnenju Pooblaščenca obstajajo razlogi za presojo, ali je podan javni interes za razkritje zahtevanih dokumentov. Pooblaščenec je zato v pritožbenem postopku sam presojal, ali je javni interes glede razkritja zahtevanih magnetogramov sej močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do njega.
Test prevladujočega interesa javnosti je urejen v drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (v katerem so določene izjeme od prosto dostopnih informacij, op. Pooblaščenca), dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v primerih, ki jih določa ZDIJZ v petih alinejah drugega odstavka 6. člena ZDIJZ (ti primeri pa v obravnavanem primeru niso podani, op. Pooblaščenca). Izvajanje testa interesa javnosti je torej dovoljeno v primerih, ko gre za obstoj izjem po 3. tč. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, tj. glede izjem, katerih obstoj je Pooblaščenec ugotovil pri dokumentih, ki jih zahteva prosilec.
Bistvo te presoje je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test interesa javnosti zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test interesa javnosti zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost.
Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala bdeti z vso skrbnostjo. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti.
Pooblaščenec pri izvedbi testa interesa javnosti primarno omenja postopek, ki je bil izveden v zvezi z nadzorom nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank in ga je izvajala KPK v letu 2013. Ta postopek je v javnosti povzročil široko javno razpravo o integriteti obravnavanih javnih funkcionarjev in njihovem odnosu do organa in njegovih ugotovitev. V konkretnem primeru pa je bil enakemu nadzoru, samo preko drugega organa, podvržen predsednik KPK, ki je v prej omenjenem postopku sam izvajal nadzor. Zato gre tudi v tem primeru za vprašanje odgovornosti do nadzornih institucij, zlasti ob dejstvu, da je organ, ki ga je vodila nadzorovana oseba, poudarjal, da so v postopku nadzora naleteli na določene težave in omejitve, ki so ob pomanjkljivi zakonodaji tudi izraz v družbi širše zaznanega problema integritete nosilcev javnih funkcij ter zaskrbljujočega stanja pravne in politične kulture v odnosu do nadzornih institucij države. Ker se zadeve na področju boja proti korupciji, kljub ugotovitvam Komisije za preprečevanje korupcije, niso spremenile, je vodstvo komisije v letu 2013 odstopilo in pri tem poudarilo, da odstopa iz protesta, ker ne pristaja in se ne strinja s popolno politizacijo in populističnim obravnavanjem protikorupcije. Tudi slednja odločitev je sprožila močan odziv javnosti. Prav zaradi vsega navedenega je zagotovo v javnem interesu razkritje dokumentov, ki izkazujejo, kakšen odnos do nadzorovane institucije je imela oseba, ki je nastopala v drugačni vlogi, v vlogi nadzorovane osebe, kar v nekem smislu izkazujejo tudi obravnavani magnetogrami sej Mandatno-volilne komisije. Z dostopnostjo do navedenih magnetogramov sej se lahko preveri verodostojnost v javnosti izraženih stališč, v smislu subjektivnega odnosa nadzorovane osebe do organa nadzora, pa tudi spoštovanje standardov nadzora nad premoženjskim stanjem, ki jih je postavila Komisija za preprečevanje korupcije. Spoštovanje prava in pravne države se primarno pričakuje od tistih, ki izvajajo javno funkcijo oziroma nadzor. Da takrat, ko sami nastopajo v vlogi nadzorovane osebe, z zakonitim in moralno nespornim ravnanjem, dajejo vzgled. Šele na ta način lahko pričakujmo izboljšanje pravne, politične pa tudi moralne kulture v državi. Zato tudi v konkretnem primeru dostop do zahtevanih magnetogramov sej odgovarja na vprašanje politične odgovornosti javnih funkcionarjev, odprta razprava o tem vprašanju pa prispeva k dvigu politične kulture v Sloveniji, k razvijanju politične odgovornosti, h krepitvi integritete javnih funkcionarjev in javnih uslužbencev ter k spodbujanju odgovornega vodenja postopkov pred državnimi organi in transparentnega odločanja. Upoštevaje vse navedeno so, po mnenju Pooblaščenca, za celovito razumevanje vodenje postopka nadzora Mandatno-volilne komisije nad premoženjskim stanjem predsednika KPK, ki je v danem primeru prvič izvajala omenjeni nadzor, pomembne tudi informacije, vsebovane v magnetogramih sej, ki so predmet presoje v tem pritožbenem postopku.
Po drugi strani je Pooblaščenec v točki 3. obrazložitve te odločbe ugotovil, da je glede zahtevanega zvočnega posnetka podana izjema notranjega delovanja. Kot že pojasnjeno zgoraj, gre za interni dokument, ki je nastal na zaprti seji Mandatno-volilne komisije, udeleženi pa so svoje navedbe, komentarje in ocene podajali v prepričanju, da bodo ostali zaupne narave.
V konkretnem primeru je torej treba tehtati med interesom splošne javnosti, (ki je v tem, da se ima pravico seznaniti s celovitimi informacijami glede magnetogramov zaprtih sej Mandatno-volilne komisije o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednika Komisije za preprečevanje korupcije) in interesom varstva notranjega delovanja organa, (ki je v tem, da se varuje nemoteno in učinkovito delo organa in da se varujejo interne informacije). Po mnenju Pooblaščenca tehtanje vseh okoliščin v danem primeru pripelje do zaključka, da je interes javnosti za razkritje zahtevanih magnetogramov sej Mandatno-volilne komisije o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, močnejši od interesa, da se ta zavaruje zaradi varovanja interesa notranjega delovanja organa. Pri tem je Pooblaščenec kot odločilen argument upošteval dejstvo, da je v preteklem obdobju delovanje in imenovanje Komisije za preprečevanje korupcije odprlo pomembno vprašanje integritete javnih funkcionarjev in tudi vprašanje njihovega subjektivnega odnosa do organov nadzora. Zato je še toliko bolj pomembno vprašanje, kakšen odnos do organov nadzora ima kot nadzorovana oseba tudi sam (takratni) predsednik Komisije za preprečevanje korupcije. Brez zahtevanih magnetogramov zaprtih sej celovito razumevanje, za javnost zelo pomembnega vprašanja, ni mogoče, zato je Pooblaščenec sklenil, da je dostop do magnetogramov treba dovoliti, na podlagi 2. odst. 6. čl. ZDIJZ. Poudariti je treba, da je takšen rezultat testa vezan na časovno točko in na konkretne magnetograme zaprtih sej Mandatno-volilne komisije. Prosta dostopnost zahtevanih magnetogramov zaprtih sej Mandatno-volilne komisije pa ne pomeni, da so oz. bi bili vsi morebitni tovrstni magnetogrami prosto dostopni.
Pooblaščenec je tudi ugotovil, da javni interes ni podan glede razkritja magnetogramov zaprtih sej Mandatno-volilne komisije v delu, kjer je bila ugotovljena izjema varstva osebnih podatkov. V tem delu magnetogramov zaprtih sej Mandatno-volilne komisije gre namreč za osebne podatke, ki se nanašajo na druge fizične osebe (torej ne na javnega funkcionarja) oz. sploh niso neposredno v zvezi z opravljanjem javne funkcije. Te dele magnetogramov zaprtih sej Mandatno-volilne komisije mora organ pred posredovanjem prosilcu, upoštevaje pravilo delnega dostopa oz 7. člena ZDIJZ, prekriti, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.
Upoštevaje vse navedeno Pooblaščenec zaključuje, da je pritožbi prosilca treba delno ugoditi in izpodbijano odločbo, na podlagi 1. odst. 252. čl. ZUP, zaradi napačne uporabe materialnega prava, delno odpraviti. Organ je dolžan prosilcu posredovati zahtevane magnetograme zaprtih sej Mandatno-volilne komisije na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, v katerem je Pooblaščenec ugotovil obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, glede katere javni interes za razkritje ni podan, pa se pritožba prosilca, na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP, kot neutemeljena zavrne.
V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka