Prosilec - Okrožno sodišče v Kranju
+ -Številka: 090-57/2014/2
Kategorije: Ali dokument obstaja, Kršitev materialnega prava, Kršitev postopka
POVZETEK:
Prosilka je zahtevala dostop do vpisnika in morebitne druge dokumentacije, na podlagi katere bo mogoče preveriti zakonitost predodelitve določene zadeve od enega sodnika drugemu. Organ je zahtevi prosilke le v manjšem delu ugodil, ker je njeno zahtevo tolmačil zelo ozko. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ v postopku na prvi stopnji stranki ni omogočil zadostnega varstva njenih pravic in ni upošteval načela zaslišanja stranke, saj stranke ni predstavil dejstev in okoliščin, ki so vplivala na njegovo odločitev, s čimer je prišlo do bistvene kršitve pravil postopka.
ODLOČBA:
Številka: 090-57/2014/2
Datum: 22. 4. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ¬¬¬¬¬________ (v nadaljevanju: prosilka), z dne 18. 3. 2014, zoper odločbo Okrožnega sodišča v Kranju, Zoisova ulica 2, 4000 Kranj (v nadaljevanju: organ), št. Su 106/2014/2, z dne 27. 2. 2014, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Kranju, št. Su 106/2014/2 z dne 27. 02. 2014, se v zavrnilnem delu odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilke z dne 21. 01. 2014 odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilka je z dopisom z dne 21. 1. 2014 od organa zahtevala dostop do vpisnika in morebitne druge listinske dokumentacije, na podlagi katere bo mogoče preveriti zakonitost predodelitve zadeve opr. št. I P 509/2004 od okrožne sodnice Ivanke Demšar Potočnik okrožni sodnici Janji Roblek, vključno z letnim razporedom dela, na katerega se sklicuje predsednik sodišča v svojem odgovoru prosilki z dne 6. 10. 2009, in sicer natančneje je zahtevala dostop do:
- vpisnika;
- letnega razporeda dela;
- seznam glavnih obravnav, ki jih je v času od kar je bila zadeva opr. št. I P 509/2004 ponovno dodeljena okrožni sodnici Janji Roblek razpisala ta sodnica, z navedbo opr. št. zadeve, datuma razpisane obravnave in datuma prispetja zadeve na sodišče, oz. seznam glavnih obravnav, ki jih je od oktobra 2008 razpisala predsedujoča sodnica Janja Roblek;
- celotne listinske dokumentacije v zadevi Su 020503/2009 in v zvezi z vlogo Državnega pravobranilstva, na katero se sklicuje sodnica v zadevi opr. št. I P 509/2004, v 5. odstavku na strani 2 zapisnika o glavni obravnavi z dne 22. 10. 2009;
- odločitve predsednika sodišča v zvezi z vlogo Državnega pravobranilstva RS z dne 10. 3. 2009 in morebitne druge listinske dokumentacije iz spisa Su 180300/2009;
- pojasnil okrožne sodnice Janje Roblek v zvezi z zahtevo prosilke za pojasnilo z dne 21. 9. 2009, na katero se sklicuje predsednik sodišča v svojem odgovoru z dne 6. 10. 2009, zadeva Su 020503/2009, in morebitne druge listinske dokumentacije v zvezi z navedeno zadevo;
- Vpogled v spis Su 180300/2009;
- Vpogled v spis Su 020503/2009;
- Fotokopije odločitve predsednika sodišča v zadevi Su 180300/2009 oziroma njegovega odgovora in pojasnila okrožne sodnice Janje Roblek v zadevi Su 020503/2009.
Organ je o zahtevi prosilke izdal izpodbijano odločbo št. Su 106/2014/2, z dne 27. 2. 2014, s katero je odločil, da se prosilki posreduje fotokopija:
- vloge Državnega pravobranilstva št. P-A28-398/2011-41-VM z dne 23.11. 2012 s prilogo,
- dopisa Državnega pravobranilstva št. P-A28-34/2007-21-MS z dne 30. 4. 2009 s prilogama in
- odgovora predsednika sodišča opr. št. Su 180300/2009 z dne 14. 5. 2009.
V preostalih delih je organ zahtevo prosilke zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da je organ prosilki že z dopisom takratnega predsednika sodišča z dne 6. 10. 2009 pojasnil, da je do predodelitve prišlo, ker je sodnici Ivanki Demšar Potočnik prenehala sodniška funkcija, in so se njene nerešene zadeve razporedile med ostale sodnike skladno s spremembo letnega razporeda in upoštevaje načelo naravnega sodnika. Po navedbah organa v teh primerih, ker ne gre za novo zadevo, iz vpisnika ni mogoče ugotoviti zakonitosti predodelitve, zato informacije, ki jo je zahtevala prosilka, ni mogoče pridobiti iz vpisnika, pri čemer je organ poudaril, da je bila zahteva prosilke za dostop do informacij javnega značaja v zvezi s predodelitvijo pravdnega spisa drugi sodnici izčrpana z odgovorom z dne 10. 6. 2009. Zahtevo prosilke za dostop do odločitve predsednika sodišča v zvezi z vlogo Državnega pravobranilstva RS z dne 10. 3. 2009 in morebitne druge listinske dokumentacije iz spisa Su 180300/2009 ter pojasnil okrožne sodnice Janje Roblek, v zvezi z zahtevo prosilke za pojasnilo z dne 21. 9. 2009, na katero se sklicuje predsednik sodišča v svojem odgovoru z dne 6. 10. 2009, zadeva Su 020503/2009, in morebitne druge listinske dokumentacije v zvezi z navedeno zadevo, je organ zavrnil, ker naj bi bila pravica prosilke za dostop do informacij javnega značaja izčrpana že z dopisom takratnega predsednika sodišča z dne 17. 3. 2011. V zvezi s tem delom zahteve je organ še navedel, da bi prosilka sicer bila upravičena do vpogleda v odgovor predsednika sodišča in pojasnila sodnice, vendar po pregledu vlog, vpisanih v vpisnik Su 180300/2009, ni našel vloge predsednika sodišča kot odgovor na dopis Državnega pravobranilstva z dne 10. 3. 2009. Organ je pojasnil, da so se v vpisnik Su 180300 vpisovale vse tekoče vloge sodne uprave v zvezi z zaprosili Državnega pravobranilstva (v konkretnem primeru za leto 2009), da pa organ ne poda odgovora prav na vsako vlogo Državnega pravobranilstva. V vpisniku Su 180300/2009 je sodišče, kot ustrezne prosilkini zahtevi, definiralo tri dokumente in do njih prosilki, v obliki prepisa, tudi omogočilo dostop v celoti. Podobno je organ pojasnil glede celotnega vpisnika Su 020503, da so se v ta vpisnik vpisovale vse vloge »razno«, ki so se nanašale na posamezne pravdne postopke za posamezno leto, vendar organ v tem vpisniku ni našel pojasnil sodnice Janje Roblek, saj obstaja možnost, da je sodnica predsedniku sodišča pojasnila podala le ustno. Zahtevo prosilke je organ v tem delu zavrnil, ker dokumenti ne obstajajo. Glede seznama obravnav je organ navedel, da je iz vpisnika mogoče avtomatsko pridobiti le podatke o zadevah, ki so bile sodnici predodeljene, ne pa tudi podatkov o zadevah, v katerih je sodnica razpisala glavno obravnavo – organ bi sicer podatek o datumu prve glavne obravnave lahko pridobil z vpogledom v vsako posamezno zadevo, ki jo je reševala sodnica, vendar bi moral vpogledati ročno in ustvariti nov seznam, pri čemer je organ zahtevo v tem delu zavrnil, ker bi zaradi časovne oddaljenosti (od 23. 9. 2008 dalje) izdelava takšnega seznama pomenila za organ nesorazmeren napor izven preprostega postopka, zato jih prosilki skladno s četrtim odstavkom 5. člena ZDIJZ ni dolžan posredovati.
Pooblaščenec je od organa v reševanje prejel pritožbo prosilke z dne 18. 3. 2014 kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi. V pritožbi je prosilka odločbo organa št. Su 106/2014/2, z dne 27. 2. 2014, izpodbijala v celotnem zavrnilnem delu, zaradi nepopolno in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, kršitev pravil postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navedla je, da je zahtevala prepis vse listinske dokumentacije, na podlagi katere bo mogoče preveriti zakonitost predodelitve in da sodišče mora razpolagati, vsaj s spremembo letnega razporeda dela, ki je veljal od 15. 9. 2008 in na katerega se sklicuje predsednik sodišča v svojem pojasnilu št. Su 020503/2009, z dne 6. 10. 2009, in vpisnikom za vse predodeljene zadeve, iz katerega izhaja datum vložitve posamezne predodeljene zadeve na sodišče ter da bi ji moral organ pojasniti, koliko zadev je imel dodeljenih posamezen sodnik, preden so se mu predodelile zadeve sodnice Ivanke Demšar Potočnik, kakšen je bil kriterij za uresničitev enakomerne obremenitve sodnikov in kdo je kriterije sprejel. Navedla je, da njena pravica ni bila izčrpana z odgovorom z dne 6. 10. 2009, ker dokumentacijo potrebuje, da preveri, ali je bila v postopku I P 509/2004 spoštovana njena pravica do naravnega sodnika. Nadalje je navedla, da sodišče razpolaga s seznami gl. obravnav (in jih ni treba na novo ustvarjati), saj v skladu z 18. členom Sodnega reda objavlja tedenske razporede gl. obravnav, da pa je sklicevanje na časovno oddaljenost neutemeljeno, saj je prvič zahtevala dostop že leta 2009 in mora sodišče tudi samo nositi posledice dodatnega napora, zaradi časovne oddaljenosti. Prosilka je menila, da nesorazmeren napor sodišča ne predstavlja ustavno dopustnega razloga, za omejitev pravice do pravnega sredstva zaradi kršitve pravice do zakonitega sodnika in sojenja brez nepotrebnega odlašanja, saj podatke potrebuje za uveljavljanje pravnih sredstev zoper kršitve teh dveh pravic. Odločbo je izpodbijala zaradi bistvene kršitve pravil postopka, ker obrazložitev ni skladna s III. točko izreka, saj je dostop dovoljen glede taksativno navedenih dokumentov, glede ostalih delov teh dveh zadev (Su 180300/2009 in Su 020503/2009), pa je očitno (glede na izrek) dostop zavrnjen, čeprav v obrazložitvi ni nič pojasnjeno, zakaj, niti, da druga dokumentacija ne obstaja. Prosilka je predlagala, da IP izpodbijano odločbo v zavrnilnem delu spremeni tako, da celotni zahtevi ugodi.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilka odločbo izpodbija v celotnem zavrnilnem delu iz vseh pritožbenih razlogov.
Pooblaščenec uvodoma ugotavlja, da je med prosilko in organom prišlo do vzajemnega nerazumevanja interpretacije definicije dokumentov, ki jih je prosilka zahtevala – organ je kot bistveni element prosilkine zahteve razumel togo definicijo »vpisnika, na podlagi katerega bo mogoče preveriti zakonitost predodelitve«, medtem ko je bilo za prosilko bistveno, da je zahtevala »vpisnik in drugo dokumentacijo, iz katere bo lahko sama z lastnim sklepanjem preverila, ali je bila pravdna zadeva, v kateri je stranka, zakonito predodeljena drugemu sodniku«. Pri tem je prosilka »drugo dokumentacijo«, za katero je predvidevala, da ji bo omogočila ugotavljanje zakonitosti predodelitve pravdne zadeve, posredno opredelila kot letni razpored dela organa, seznam glavnih obravnav, ki jih je v času, od kar je bila zadeva opr. št. I P 509/2004 ponovno dodeljena okrožni sodnici Janji Roblek, oz. seznam glavnih obravnav, ki jih je od oktobra 2008 dalje razpisala ta sodnica (skupaj z navedbo opr. št. zadeve, datuma razpisane obravnave in datuma prispetja zadeve na sodišče) ter vso dokumentacijo iz »spisov« št. Su 180300/2009 in št. Su 020503/2009. V konkretni pritožbeni zadevi je žal šele po vložitvi pritožbe postalo jasno, katere dokumente je prosilka sploh želela pridobiti in s katerimi dokumenti organ sploh razpolaga. Poleg tega je šele ob vložitvi pritožbe postalo jasno, da je do nesporazuma med organom in prosilko prišlo (tudi) zaradi prosilkinega napačnega razumevanja upravnega poslovanja organa na eni strani in toge interpretacije prosilkine zahteve s strani organa na drugi strani. Organ je svojo odločitev, da zahtevo prosilke za dostop do vpisnika (pri čemer v tej fazi argumenta niti ni pomembno, katerega vpisnika) zavrne, oprl na trditev, da iz vpisnika ni mogoče ugotavljati morebitne (ne)zakonitosti predodelitve pravdne zadeve, medtem ko je prosilka šele v pritožbi natančneje in bolj nazorno pojasnila, da je zanjo bistveno, da pridobi skupek več različnih dokumentov (vpisnik, letni razpored dela, seznam razpisanih glavnih obravnav).
Med drugimi sta temeljni načeli splošnega upravnega postopka tudi varstvo pravic strank in načelo zaslišanja stranke. ZUP v 7. členu določa, da morajo organi pri postopanju in odločanju strankam omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice (1. odstavek), kadar uradna oseba glede na podano dejansko stanje izve, ali sodi, da ima stranka v postopku podlago za uveljavitev kakšne pravice, jo na to opozori (2. odstavek), poleg tega pa mora organ skrbeti, da nevednost in neukost stranke v postopku nista v škodo pravic, ki ji gredo po zakonu (4. odstavek). Nadalje ZUP v 9. členu določa, da je treba stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo, preden se izda odločba (1. odstavek), organ pa svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se do njih izjavijo, razen v primerih, ki jih določa zakon (3. odstavek). Neposreden izraz citiranih temeljnih načel splošnega upravnega postopka sta tudi določba 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, ki določa, da se za bistveno kršitev pravil upravnega postopka v vsakem primeru šteje, če stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, in določba prvega odstavka 67. člena ZUP, ki določa, da vloge ni dovoljeno zavreči le zato, ker je nepopolna ali nerazumljiva, ampak mora organ v roku petih delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo in določiti rok za odpravo pomanjkljivosti vloge. Organ vloge prosilke formalno sicer ni zavrgel, je pa njeno zahtevo zavrnil, pri čemer bi moral stranko pozvati na dopolnitev vloge oziroma izjasnitev, če ni bil prepričan, kaj prosilka zahteva, oziroma bi moral prosilki v postopku na prvi stopnji še pred izdajo odločbe predstaviti dejstva in okoliščine (način vodenja vpisnikov), preden je njeno zahtevo zavrnil.
Pooblaščenec se nikakor ne opredeljuje do razlogov, zaradi katerih je prosilka zahtevala dostop do dokumentov, saj ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, pri čemer prosilcu ni treba izkazati nikakršnega interesa. Zato so za predmetni postopek dostopa do informacij javnega značaja irelevantne navedbe prosilke, da ji je z zavrnitvijo njene zahteve z dne 21. 1. 2014 kršena pravica do pravnega sredstva zaradi kršitve pravice do zakonitega sodnika in sojenja brez nepotrebnega odlašanja, saj da podatke potrebuje za uveljavljanje pravnih sredstev zoper kršitve teh dveh pravic. Je pa bil v konkretnem primeru razlog, zaradi katerega je prosilka zahtevala dostop, očitno hkrati tudi razlog za zavrnitev njene zahteve z dne 21. 1. 2014. Razlog zahteve nikakor ne bi smel vplivati na odločitev organa, vendar je v postopku na prvi stopnji razlog, ki ga je navedla prosilka (preverjanje zakonitosti predodelitve pravdne zadeve), očitno zavedel organ pri identifikaciji zahtevanih dokumentov, kar je vodilo v zavrnitev prosilkine zahteve, brez da bi ji organ dal možnost, da se o teh nejasnostih izjavi. Organ bi moral prosilko seznaniti z dejstvom, da iz zahtevanega vpisnika pravdnih zadev, tudi teoretično ni mogoče preveriti zakonitosti predodelitve. Prav tako bi moral prosilko seznaniti z dejstvom, da sta Su 180300/2009 in 020503/2009 vpisnika istovrstnih zadev za leto 2009 in da ne gre za »spisa«, ki bi se nanašala na posamičen (pravdni) postopek, kar je, kot izhaja iz zahteve in pritožbe, očitno predpostavljala prosilka.
Organ je v postopku na prvi stopnji tudi napačno uporabil ZDIJZ (in ZUP), saj je zahtevo prosilke zavrnil, ker naj bi ta svojo pravico do dostopa do informacij javnega značaja že izčrpala s pridobitvijo pojasnila, ki ji ga je dal predsednik sodišča dne 10. 6. 2009 in 17. 3. 2011. Pravice do dostopa do informacij javnega značaja ni mogoče zavrniti iz razloga, ker jo je prosilec »izčrpal«. Za informacije javnega značaja velja zakonska domneva, da so prosto dostopne (prvi odstavek 5. člena ZDIJZ), dostop do celotnega dokumenta ali njegovega dela pa lahko organ zavrne, če obstajajo v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ (relativno) natančno opredeljene izjeme, med katerimi ni »izčrpanosti zaradi podanega pojasnila«. Če je organ menil, da je o pravici prosilke do dostopa do informacij javnega značaja že odločil in se pravno in dejansko stanje ni spremenilo, bi moral njeno zahtevo zavreči na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Vendar pa iz dokumentacije, s katero v tem pritožbenem postopku razpolaga Pooblaščenec, nikakor ne izhaja, da bi organ o zahtevi prosilke z dne 21. 1. 2014 že odločil.
Organ je del prosilkine zahteve, ki se nanaša na seznam glavnih obravnav, ki jih je sodnica Janja Roblek razpisala v času, od kar ji je bila zadeva 509/2004 ponovno dodeljena, zavrnil na podlagi četrtega odstavka 5. člena ZDIJZ, ki določa, da mora organ v čim večji meri zagotavljati informacije javnega značaja v elektronski obliki, vendar ni dolžan za potrebe ponovne uporabe informacij javnega značaja zagotavljati pretvorbe iz ene oblike v drugo ali zagotoviti izvlečkov iz dokumentov, kadar bi to pomenilo nesorazmeren napor izven preprostega postopka ter tudi ne nadaljevati z ustvarjanjem določenih informacij samo zaradi ponovne uporabe s strani drugih organov ali drugih oseb. Organ je svojo odločitev torej oprl na napačen materialni predpis, saj se ta nanaša na pravico do ponovne uporabe informacij javnega značaja oziroma na obveznosti organov v zvezi s pretvarjanjem informacij javnega značaja za potrebe ponovne uporabe informacij javnega značaja in se ne nanaša na dostop do informacij javnega značaja.
Kadar Pooblaščenec ugotovi, da so bila v postopku na prvi stopnji nepopolno ali zmotno ugotovljena dejstva ali da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, in spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponoven postopek (prvi odstavek 251. člena ZUP v povezavi s tretjim odstavkom tega člena). V takem primeru Pooblaščenec s svojo odločbo opozori organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo (tretji odstavek 251. člena ZUP).
Ker prosilki ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe (bistvena kršitev pravil upravnega postopka po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP), ker je organ prve stopnje napačno ugotovil, da je o pravici prosilke do dostopa do informacij javnega značaja že odločil in pri tem tudi ni uporabil 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, poleg tega pa je tudi napačno uporabil določbo četrtega odstavka 5. člena ZUP, je Pooblaščenec izpodbijano odločbo prve stopnje v celotnem zavrnilnem delu odpravil. Nadalje je Pooblaščenec spoznal, da organ bolje pozna svoje lastno upravno poslovanje (administrativno evidentiranje dokumentov v vpisnike z različnimi evidenčnimi številkami) in bo prosilki v dopolnilnem postopku lahko hitreje in bolj ekonomično pojasnil, s katerimi dokumenti razpolaga in kateri podatki iz teh dokumentov izhajajo ter ji ob uporabi načel varstva pravic strank in zaslišanja stranke (skupaj z njo) pomagal definirati, kateri dokumenti so predmet njene zahteve. Zato je zadevo v skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP vrnil organu prve stopnje v ponoven postopek.
Organ bo moral v ponovljenem postopku prosilki pojasniti, kateri podatki so navedeni v dokumentih, ki jih je zahtevala, pojasniti, kaj pomenijo evidenčne številke dokumentov, ki jih je prosilka zahtevala in ji dati možnost, da se glede na dana pojasnila izjavi, do katerih dokumentov (informacij javnega značaja) želi dostopati. Organ bo moral definirati, katere dokumente je prosilka zahtevala in ji omogočiti seznanitev, na način, ki ga je zahtevala, pri čemer bo moral presojati, ali v zvezi s katerim od zahtevanih dokumentov obstaja katera od izjem od prostega dostopa po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ-1.
Organ bo lahko zahtevo prosilke zavrnil le, če bo ugotovil, da z dokumenti, ki jih je zahtevala prosilka, ne razpolaga. Če bo ugotovil, da posamezen dokument vsebuje izjeme od prostega dostopa po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, bo moral za posamezno izjemo presojati, ali je vseeno treba dovoliti dostop po drugem ali tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ in če bo ugotovil, da je treba glede določenih informacij prosilki dostop zavrniti, tudi presojati, ali ji lahko omogoči dostop vsaj do preostalih delov dokumentov v skladu s 7. členom ZDIJZ. Pri tem bo moral upoštevati določbe Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05, 119/07 in 95/11; v nadaljevanju: Uredba) o t. i. delnem dostopu do informacij javnega značaja, če bo to potrebno. O morebitni (delni) zavrnitvi bo moral izdati odločbo.
Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba utemeljena, saj je na prvi stopnji prišlo do bistvene kršitve pravil postopka po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, organ pa je poleg tega tudi nepopolno ugotovil dejansko stanje in napačno uporabil materialni predpis, na katerega je oprl svojo odločitev. Zato je Pooblaščenec, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v obrazložitvi te odločbe, izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti nemudoma, najpozneje pa v roku 30 dni od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke Pooblaščenca, ki so podani v tej odločbi.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je Pooblaščenec odločil kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Postopek vodila :
Tina Kraigher, univ. dipl. prav.,
asistentka svetovalca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka