Prosilec - Delovno in socialno sodišče v Ljubljani
+ -Številka: 090-56/2014/4
Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK:
Organ je zavrnil zahtevo prosilca za vpogled v konkreten spis, pri čemer se je opredelil le glede dostopa do sodbe v tej zadevi. Pooblaščenec je ugotovil, da je pritožba utemeljena, ker se organ v izpodbijani odločbi ni konkretno opredelil do posameznih dokumentov, ki so predmet presoje, niti ni teh dokumentov natančno proučil z vidika izjem od prostega dostopa. Takšne odločbe se ni dalo preizkusiti, zato je Pooblaščenec odločbo organa odpravil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje.
ODLOČBA:
Številka: 090-56/2014/4
Datum: 22. 4. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2 in 23/2014; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), in 1. ter 3. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 19. 3. 2014, zoper odločbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, Resljeva c. 14, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. Su 21/14-2, z dne 14. 3. 2014, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se ugodi in odločba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, št. Su 21/14-2, z dne 14. 3. 2014, se odpravi ter se zadeva vrne organu v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca z dne 7. 3. 2014 odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Organ je dne 7. 3. 2014 prejel zahtevo prosilca, ki je zahteval, da mu organ omogoči pregled in ev. kopiranje spisa, ki se nanaša na že zaključeno pravdno zadevo med tožečo stranko Simono Dimic in toženo stranko Republiko Slovenijo, ki jo zastopa Državno pravobranilstvo in v kateri je bilo toženi stranki naloženo plačilo odpravnine tožnici, v bruto znesku 11.773,32 evra.
Organ je zahtevo prosilca delno zavrnil z odločbo št. Su 21/14-2, z dne 14. 3. 2014. V obrazložitvi odločbe je organ navedel, da je prosilec prosil za sodbo opr. št. I Pd 705/2011. Organ je povzel 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in navedel, da je s tem priznana izjema od načela prostega dostopa, ki kot legitimnega priznava zasebni interes posameznika, da se varuje njegova zasebnost. Nato je organ povzel določbe 1. in 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1) in zaključil, da prosilec zahteva sodbo, ki mu jo sodišče posreduje v anonimizirani obliki tako, da izloči podatke o imenu, priimku in naslovu tožeče stranke.
Prosilec je v pritožbi, ki jo je organ prejel dne 19. 3. 2014, navedel, da je organ njegovo zahtevo obravnaval pomanjkljivo in mu ni omogočil vpogleda v celoten pravdni spis. Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel, da je prosilec zahteval (zgolj) sodbo. Prosilec je zahteval, da se mu omogoči pregled ev. kopiranje (celotnega) spisa, ki ga organ vodi v predmetni pravdni zadevi. Prosilcu prejeta sodba ne zadošča, kajti vpogledati želi v dokumentacijo, ki kaže na ravnanje Kabineta Vlade RS v tej zadevi in na argumentacijo Državnega pravobranilstva, ki je sodelovalo v pravdnem postopku, katerega posledica je tudi oškodovanje javnih financ, vsled katerega je nadzor davkoplačevalcev nad delom obeh naštetih subjektov še toliko bolj pravičen.
Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. Su 21/14-2, z dne 20. 3. 2014, odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Zaradi razjasnitve dejanskega stanja je Pooblaščenec na organ naslovil dopis št. 090-56/2014/2, z dne 24. 3. 2014, s katerim je organ pozval, da mu posreduje fotokopijo celotnega spisa, ki je predmet zahteve prosilca, in obrazložitev, ali ti dokumenti vsebujejo kakšen podatek, ki je izjema od prostega dostopa po 6. členu ZDIJZ. Organ je odgovoril z dopisom št. Su 21/14-2, z dne 26. 3. 2014, v katerem je navedel, da dokumenti, ki se nahajajo v spisu I Pd 705/2011 in so bili pridobljeni zaradi pravdnega postopka, niso bili posredovani prosilcu, ker gre za izjemo od prostega dostopa po 6. členu ZDIJZ.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Prosilec zatrjuje, da se je njegova zahteva z dne 7. 3. 2014 nanašala na celoten spis opr. št. I Pd 705/2011 in ne samo na sodbo v tej zadevi, organ pa se je v izpodbijani odločbi opredelil le glede dostopa do slednje. Pooblaščenec je zato v pritožbenem postopku najprej presojal, kaj je obsegala zahteva prosilca in ali je organ odločil o celotni zahtevi prosilca.
Pooblaščenec je vpogledal v zahtevo prosilca in ugotovil, da se nanaša na celoten spis z opr. št. I Pd 705/2011. Iz pojasnila organa v dopisu št. Su 21/14-2, z dne 26. 3. 2014, da so bili ti dokumenti pridobljeni zaradi pravdnega postopka in niso bili posredovani prosilcu, ker gre za izjemo od prostega dostopa po 6. členu ZDIJZ, izhaja, da je organ zahtevo prosilca v tem delu zavrnil. Vendar pa se organ pri tem sploh ni spustil v vsebinsko obravnavo tega dela zahteve, saj se ni konkretno opredelil do posameznih dokumentov, ki so bili predmet presoje. Prosilec je želel vpogledati v celoten spis, ki se pri organu vodi pod opr. št. I Pd 705/2011, organ pa se je v izpodbijani odločbi osredotočil samo na sodbo, ki je bila izdana v tej zadevi, ne da bi navedel, kateri oz. koliko določno opredeljenih dokumentov je dejansko predmet presoje in te dokumente natančno proučil z vidika izjem od prostega dostopa. Organ se je namreč glede preostalega dela dokumentacije zgolj na splošno skliceval, da gre za izjemo od prostega dostopa po 6. členu ZDIJZ, pri čemer ni navedel niti, za katero konkretno izjemo naj bi šlo.
Če organ v obrazložitvi odločbe ne pojasni, kateri dokumenti so bili predmet njegove presoje in katera izmed taksativno navedenih izjem od prostega dostopa je razlog za zavrnitev dostopa, odločba ne more biti preizkušena, saj zgolj s (nepopolnim) povzemanjem zahteve prosilca in s splošnim sklicevanjem na 6. člen ZDIJZ, obrazložitev ni popolna. Namen določbe 214. člena ZUP, ki določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe, je med drugim omogočiti preizkus odločbe v pritožbenem postopku. Ker je obrazložitev izpodbijane odločbe pomanjkljiva in se je ne da preizkusiti, je podana bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, zato je treba izpodbijano odločbo odpraviti.
Ker je Pooblaščenec kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Pooblaščenec je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, ki podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi s to dokumentacijo.
V ponovljenem postopku je organ dolžan jasno opredeliti, kateri dokumenti, ki jih zahteva prosilec, so predmet presoje, torej konkretno za vsak dokument iz spisa, do katerega prosilec zahteva dostop. Če bo organ ugotovil, da zahtevana dokumentacija vsebuje kakšno od izjem iz 6. člena ZDIJZ, se bo moral konkretno opredeliti, za katero izmed taksativno odločenih izjem od prostega dostopa gre in to tudi podrobno utemeljiti. V tem primeru mora organ presojati tudi, ali je v primeru mogoče uporabiti institut delnega dostopa (7. člen ZDIJZ) ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokumenti prekrijejo in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe. V izreku odločbe morajo biti namreč jasno navedeni vsi dokumenti, ki so predmet presoje in v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od dostopa po ZDIJZ (npr. prvi odstavek ali od prve do tretje vrstice ipd.). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Pooblaščenec še pripominja, da mora organ v ponovljenem postopku upoštevati tudi dejstvo, da se zahtevana dokumentacija nanaša na podatke o porabi javnih sredstev in podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, do katerih se, na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop dovoli ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (ki določa izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja). Da so te vrste informacij javno dostopne izhaja tudi iz sodne prakse, in sicer iz sodbe Upravnega sodišča RS št. I U 1410/2010-13, z dne 25. 5. 2011 in iz sodbe Upravnega sodišča RS št. I U 1003/2010-43, z dne 30. 3. 2011.
Upoštevaje vse navedeno je Pooblaščenec zaključil, da je pritožba prosilca utemeljena, ker je organ na prvi stopnji storil bistveno kršitev pravil postopka (7. točka prvega odstavka 237. člena ZUP), zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo v celoti odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dni od prejema te odločbe.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Postopek vodila :
Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka