Prosilec - Občina Ormož
+ -Številka: 090-55/2014/2
Kategorije: Poslovna skrivnost
POVZETEK:
Prosilec je zahteval dostop koncesijskih pogodb za izvajanje gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov in anekse k tem pogodbam. Organ je zahtevo prosilca zavrnil zaradi varstva poslovne skrivnosti. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ in njegov pogodbeni partner pogodb nista označila za poslovno skrivnost niti jih ne bi mogla. Z gospodarskimi javnimi službami se zagotavljajo materialne javne dobrine, katerih trajno in nemoteno proizvajanje oziroma nudenje v javnem interesu zagotavlja občina zaradi zadovoljevanja javnih potreb, kadar in kolikor jih ni mogoče zagotavljati na trgu – v teh segmentih je izrednega pomena nadzor javnosti nad koncesionirano dejavnostjo. Podatkov iz koncesijske pogodbe in aneksov k tej pogodbi namreč že po vsebini ni mogoče določiti za poslovno skrivnosti, ker gre za podatke, ki so javni že na podlagi zakona, saj so povezani z opravljanjem javne funkcije. Pooblaščenec je zato ugodil pritožbi prosilca, odločbo organa odpravil in odločil, da mora organ prosilcu posredovati zahtevane pogodbe in anekse.
ODLOČBA:
Številka: 090-55/2014/2
Datum: 16. 5. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi _________ (v nadaljevanju: prosilec), z dne 11. 3. 2014, zoper odločbo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož (v nadaljevanju: organ), št. 090-3/2014/ 01/29, z dne 4. 3. 2014, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se ugodi in se 2. točka izreka odločbe Občine Ormož št. 090-3/2014 01/29 z dne 4. 3. 2014 odpravi in se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
- Koncesijske pogodbe za izvajanje gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov št. 352-184/02 HZ z dne 16. 9. 2002;
- Aneksa št. 1 h koncesijski pogodbi za izvajanje gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov z dne 16.09.2002, z dne 1. 12. 2004;
- Aneksa št. 2 h koncesijski pogodbi za izvajanje gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov z dne 16.09.2002, z dne 1. 9. 2005;
- Aneksa št. 3 h koncesijski pogodbi za izvajanje gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov z dne 16.09.2002, z dne 1. 9. 2005;
- Aneksa št. 4 h koncesijski pogodbi za izvajanje gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov z dne 16.09.2002, z dne 4. 1. 2006;
- Aneksa št. 5 h koncesijski pogodbi za izvajanje gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov z dne 16.09.2002, z dne 1. 7. 2006;
- Aneksa št. 6 h koncesijski pogodbi št. 352-184/902 HZ za izvajanje gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov z dne 16.09.2002;
- Aneksa št. 7 h koncesijski pogodbi št. 352-184/902 HZ za izvajanje gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov z dne 16.09.2002, št. 354-35/2011 2 23 z dne 20. 6. 2011;
- Aneksa št. 8 h koncesijski pogodbi št. 352-184/902 HZ za izvajanje gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov z dne 16.09.2002;
- Aneksa št. 9 h koncesijski pogodbi za izvajanje gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov, štev. 352-184/02 HZ z dne 16. 9. 2002, št. 353-16/97 z dne 10. 9. 2012;
- Aneksa št. 10 h koncesijski pogodbi za izvajanje gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov, štev. 352-184/02 HZ z dne 16. 9. 2002, št. 353-16/97 z dne 9. 9. 2013;
- Aneksa št. 11 h koncesijski pogodbi št. 352-184/902 HZ za izvajanje gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov z dne 16.09.2002, št. 352-184/02 HZ z dne 25.10.2013.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilec je od organa zahteval fotokopije koncesijske pogodbe za izvajanje gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov in aneksov k pogodbi. Organ je zahtevo prosilca z 2. točko izreka odločbe št. 090-3/2014 01/29 z dne 4. 3. 2014 v celoti zavrnil z obrazložitvijo, da zahtevana pogodba v 28. členu (v poglavju »poslovna tajnost«) določa, da v času trajanja pogodbe nobena pogodbena stranka ne sme v kakršnikoli obliki ali na kakršnemkoli sredstvu izraziti ali pustiti izročiti tretji osebi informacijo o tej pogodbi, vključno s prilogami te pogodbe, poslovanju ali drugih podatkov, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanjo izvedela nepooblaščena oseba.
Prosilec je vložil pritožbo z dne 11. 3. 2014, s katero je odločbo organa št. 090-3/2014 01/29, z dne 4. 3. 2014, izpodbijal le v 2. točki izreka. Navedel je, da je koncesijska pogodba za izvajanje gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov dokument s področja javnih financ, za katerega ZDIJZ v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ izrecno opredeljuje informacijo javnega značaja, do katere je dovoljen dostop. Dostop do pogodbe je prosilcu logičen, ker pogodba določa način izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe na enega izmed z zakonom določenih oblik izvajanja gospodarskih javnih služb, katere stroške v celoti plačujejo občani, zato meni, da občanom ni mogoče preprečiti vpogleda v način oblikovanja stroškov in porabe sredstev, ki so jih dolžni prispevati za ta namen. Nadalje je navedel, da je na lokalni kabelski televiziji spremljal obravnavo Poročila Nadzornega odbora Občine Ormož na seji Občinskega sveta, kjer je zasledil, da naj bi bila zahtevana pogodba podpisana dne 16. 9. 2002 in naj bi prenehala veljati dne 16. 9. 2012, vendar vodstvo organa do dne vložitve pritožbe še ni izpeljalo predpisanega postopka za razpis nove koncesije, ki naj bi ga pričelo izvajati šest mesecev pred iztekom pogodbe. Poleg tega naj bi vodstvo organa z zahtevanimi aneksi nenamensko trošilo namenska sredstva, ki so jih občani od 1. 12. 2014 naprej plačevali v obliki cene za odlaganje ostankov komunalnih odpadkov. Navedel je še, da želi organ občanom, ki so plačniki stroškov, preprečiti vpogled in preverjanje zakonitosti trošenja njihovih sredstev, da bi prikril nezakonito poslovanje.
Pooblaščenec je dne 20. 3. 2014 od organa prejel pritožbo prosilca, z dne 11. 3. 2014, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi. Organ je Pooblaščencu hkrati s pritožbo posredoval tudi Koncesijsko pogodbo za izvajanje gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov št. 352-184/02 HZ, z dne 16. 9. 2002, in 11 aneksov k tej pogodbi.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec izpodbija odločbo organa št. 090-3/2014 01/29, z dne 4. 3. 2014, le v 2. točki izreka. Prosilec ne oporeka odločitvi organa v 1. in 3. točki izreka izpodbijane odločbe, zato sta ta dva dela odločbe 090-3/2014 01/29, z dne 4. 3. 2014, postala dokončna in pravnomočna.
Zahtevana koncesijska pogodba in 11 aneksov k tej pogodbi nedvomno in nesporno izpolnjujejo kriterije za informacijo javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Sporno pa je, ali ti dokumenti predstavljajo izjemo od prostega dostopa po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ oziroma, ali je kljub morebitnemu obstoju te izjeme, treba dostop dovoliti na podlagi drugega ali tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09-UPB3 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZGD-1) v prvem odstavku 39. člena določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom, pri čemer morajo biti s tem sklepom seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov družbe in druge osebe, ki morajo varovati poslovno skrivnost (t. i. subjektivni kriterij). Ne glede na to, ali so določeni s sklepi iz prvega odstavka 39. člena ZGD-1, se po določbi drugega odstavka tega člena za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (t. i. objektivni kriterij). Po izrecni določbi tretjega odstavka 39. člena ZGD-1 pa se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni, ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Poudariti je treba, da pojem poslovne skrivnosti vsebuje jasen koncept podatkov z določeno gospodarsko vrednostjo oziroma podatkov, ki predstavljajo določeno konkurenčno prednost podjetja na trgu.
Zahtevana koncesijska pogodba v prvem odstavku 28. člena, na katerega se sklicuje organ, povzema drugi odstavek 39. člena ZGD-1, torej se zanaša le na objektivni kriterij presoje obstoja poslovne skrivnosti, pri čemer organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni pojasnil, glede katerih podatkov iz koncesijske pogodbe in aneksov smatra, da bi njihovo razkritje očitno povzročilo nastanek občutne škode. Ne le, da organ, na katerem je dokazno breme, ni z ničimer izkazal, da bi z razkritjem sploh lahko nastala škoda, tega nikakor ni izkazal s stopnjo gotovosti in konkretnosti, ki se po teoriji in ustaljeni praksi Pooblaščenca in Upravnega sodišča RS zahteva za obstoj poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju. Pooblaščenec se je z vpogledom v zahtevano koncesijsko pogodbo in anekse k tej pogodbi prepričal, da noben podatek v pogodbi ni očitno tak, da bi z njegovim razkritjem sploh lahko nastala škoda organu ali njegovemu pogodbenemu partnerju (koncesionarju), kaj šele, da bi bila ta škoda občutna. Prav nasprotno, zahtevana koncesijska pogodba je klasična pogodba, s katero sta organ samoupravne lokalne skupnosti in zasebna gospodarska družba, ki ji je organ podelil koncesijo za izvajanje obvezne gospodarske javne službe, uredila medsebojna razmerja v zvezi z opravljanjem koncesionirane gospodarske javne službe. V skladu z 39. členom Zakona o gospodarskih javnih službah (Ur. l. RS, št. 32/93, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZGJS), so bistveni elementi urejanja medsebojnih razmerij s koncesijsko pogodbo zlasti:
- način in roke plačil in morebitne varščine,
- razmerja v zvezi s sredstvi, ki jih vloži koncedent,
- dolžnost koncesionarja poročati koncedentu o vseh dejstvih in pojavih, ki utegnejo vplivati na izvajanje javne službe na način in pod pogoji, določenimi v koncesijskem aktu,
- način finančnega in strokovnega nadzora s strani koncedenta,
- pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja javne službe,
- medsebojna razmerja v zvezi z morebitno škodo, povzročeno z izvajanjem ali neizvajanjem javne službe,
- razmerja ob spremenjenih in nepredvidljivih okoliščinah,
- način spreminjanja koncesijske pogodbe,
- prenehanje koncesijske pogodbe in njeno morebitno podaljšanje,
- prenos objektov in naprav (odkup koncesije) in morebitno restitucijo po prenehanju koncesije.
V skladu s 1. členom ZGJS se z gospodarskimi javnimi službami zagotavljajo materialne javne dobrine (v nadaljnjem besedilu: javne dobrine) kot proizvodi in storitve, katerih trajno in nemoteno proizvajanje v javnem interesu zagotavlja država oziroma občina zaradi zadovoljevanja javnih potreb, kadar in kolikor jih ni mogoče zagotavljati na trgu – v teh segmentih je izrednega pomena nadzor javnosti nad koncesionirano dejavnostjo. Če bi dopustili možnost, da koncesionar in koncendent podatke iz koncesijskih pogodb označita za poslovno skrivnost (česar v konkretnem primeru niti nista storila), bi povsem onemogočili nadzor javnosti nad zakonitostjo postopka sklepanja in izvajanja koncesijske pogodbe. Iz vsebine koncesijske pogodbe in aneksov je namreč po naravi stvari mogoče sklepati, ali sta koncesionar (organ) in koncendent pri sklepanju predmetne pogodbe upoštevala določbe ZGJS in Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. l. RS, št 87/12 in 109/12). Takšna pogodba in aneksi k takšni pogodbi zato ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti organa.
Podatkov iz koncesijske pogodbe in aneksov k tej pogodbi že po vsebini niti ni mogoče določiti za poslovno skrivnosti, ker gre za podatke, ki so javni že na podlagi zakona, saj so povezani z opravljanjem javne funkcije (tretji odstavek 39. člena ZGD-1 v povezavi s tretjim odstavkom 6. člena ZDIJZ). Pojem »javne funkcije« namreč ni vezan zgolj na funkcionarje v državnih organih in organih lokalnih skupnosti, saj ne gre terminus technicus. Pojem »javna funkcija« iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ je treba s sistematično in teleološko razlago povezati s pojmom »javne službe« v javnopravnem pomenu te pojmovne zveze – takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi št. U I 1410/2010, z dne 25. 5. 2011 (tako tudi Pooblaščenec v odločbi št. 090-47/2014/6 z dne 22. 4. 2014).
Po pregledu zahtevane koncesijske pogodbe in 11 aneksov k tej pogodbi in na podlagi zgornjih argumentov je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevani dokumenti ne predstavljajo poslovne skrivnosti, niti nobene druge izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, zato je organ prosilcu neupravičeno zavrnil dostop so zahtevane pogodbe in aneksov, pritožba prosilca pa je utemeljena. V skladu z navedenim in na podlagi citiranih pravnih podlag je Pooblaščenec ugotovil, da je organ na prvi stopnji zmotno ugotovil dejstva (saj zahtevani dokumenti ne predstavljajo poslovne skrivnosti), zato je na podlagi prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP odpravil 2. točko izreka izpodbijane odločbe in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Tina Kraigher, univ. dipl. prav.,
asistentka svetovalca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka