Prosilec - Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij
+ -Številka: 090-53/2014/4
Kategorije: Kršitev postopka
POVZETEK:
Prosilec je zahteval podatke o prestajanju zaporne kazni za konkretnega posameznika in priložil soglasje, ki ga je za obdelavo osebnih podatkov le-tega podala njegova hči. Organ je zahtevo zavrnil zaradi izjeme varstva osebnih podatkov. V pritožbenem postopku je bilo ugotovljeno, da je bilo o identični zahtevi istega prosilca že pravnomočno odločeno, in da dejstvo, da prosilec razpolaga s soglasjem hčere obsojenca, ne predstavlja spremembe dejanskega stanja, ki bi bila pravno upoštevna v postopku po ZDIJZ. Organ bi zahtevo moral zavreči in ne zavrniti, zato je Pooblaščenec izpodbijano odločbo odpravil ter zahtevo zavrgel.
ODLOČBA:
Številka: 090-53/2014/4
Datum: 12. 6. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2 in 23/2014; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), in drugega odstavka 251. člena ter 1. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 11. 3. 2014, zoper odločbo Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij, Jesenkova 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-1/2014/23, z dne 3. 3. 2014, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O :
1. Odločba Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij št. 090-1/2014/23, z dne 3. 3. 2014 se odpravi.
2. Zahteva prosilca z dne 30. 12. 2013 se zavrže.
3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilec je dne 30. 12. 2013 od organa zahteval, da mu posreduje fotokopije podatkov o prestajanju zaporne kazni najstarejšega obsojenca …. Zahtevi je priložil soglasje, s katerim mu hčerka tega obsojenca dovoljuje, da zbira, obdeluje in uporablja osebne podatke navedenega obsojenca za namen pisanja knjige. Zahtevi je prosilec priložil tudi svoj dopis organu z dne 3. 6. 2013.
Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo št. 090-1/2014/23, z dne 3. 3. 2014, pri čemer se je skliceval na izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je povzel 23. člen Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1) in navedel, da je Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS št. 110/2006-uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZIKS-1) specialni zakon glede na ZVOP-1. ZIKS-1 v 38. členu določa, da se osebni podatki iz zbirke podatkov o obsojencih shranjujejo in uporabljajo, dokler je obsojenec na prestajanju kazni zapora. Po prestani kazni ali odpustu obsojenca s prestajanja kazni zapora, se podatki arhivirajo in hranijo trajno. Dostop do podatkov je dopusten le upravljavcu zbirke podatkov oziroma osebi, ki jo upravljavec pooblasti, osebam, ki so pooblaščene za nadzor nad delom zavodov, in osebi, na katero se podatki nanašajo. Ugotovitve, ki se zbirajo med izvrševanjem kazni zapora, niso dostopne osebi, na katero se nanašajo, če bi seznanitev s temi ugotovitvami lahko negativno vplivala na delo z njo. Podatki iz prvega in tretjega odstavka 38. člena ZIKS-1 so po zakonski rehabilitaciji dostopni le osebi, na katero se nanašajo.
Prosilec je v pritožbi z dne 11. 3. 2014 navedel, da podatki, ki jih ustvari organ, postanejo arhivsko gradivo v skladu z določili Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Uradni list RS, št. 30/06 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZVDAGA). Zato se prosilcu zdi nerazumno, da bodo podatki o prestajanju kazni ostali za vedno nedostopni javnosti. ZVDAGA določa, kdaj postanejo podatki organa povsem dostopni javnosti. Po 75 letih so vsi podatki javni, organ pa odloča drugače in se sklicuje na ZIKS-1. Po mnenju organa podatki o prestajanju zaporne kazni nikoli in nikdar ne morejo biti dostopni javnosti. To je po mnenju prosilca zmotno, nestrokovno in nezakonito. Organ zadržuje v svojem arhivu podatke, ki so arhivsko gradivo. Prosilec je iz Arhiva Slovenije prejel pojasnilo, da nimajo nobenega dosjeja za obsojenca, ki zanima prosilca. V konkretnem primeru gre za podatke o prestajanju zaporne kazni od leta 1905 naprej. Minilo je že 30 let, odkar je bil konkretni obsojenec zadnjič na prestajanju zaporne kazni. Gre torej za podatke, ki so celo starejši od 100 let. Prosilec sprašuje, ali je odločitev organa le izgovor zaradi morebitnega dela, ki bi ga bilo treba opraviti zaradi kopiranja. Prosilec meni, da je izpolnil pogoj po 23. členu ZVOP-1 s tem, ko je zahtevi priložil soglasje za zbiranje, obdelavo in uporabo osebnih podatkov obravnavanega obsojenca, ki jo je podal njegov edini še živeči otrok. Prosilec meni, da gre v konkretnem primeru za informacije, ki spadajo pod določbe ZVDAGA, zato bi moral organ te podatke izročiti Arhivu Slovenije ali pa se ravnati po določilih ZVDAGA.
Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-1/2014/32, z dne 17. 3. 2014, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec je ugotovil, da dokumenti, ki jih zahteva prosilec, izpolnjujejo vse zakonske kriterije iz 4. člena ZDIJZ, saj organ z dokumenti, ki izvirajo iz delovnega področja, razpolaga v materializirani obliki.
Prosilec je dne 30. 12. 2013 zahtevo pri organu vložil na podlagi ZDIJZ. V besedilu elektronskega sporočila z dne 30. 12. 2013 se prosilec sicer ni skliceval na nobeno pravno podlago, je pa v prilogi tega elektronskega sporočila (dopis prosilca z dne 3. 6. 2013) izrecno navedel, da zahtevo vlaga na podlagi določb ZDIJZ. Pritožbene navedbe prosilca, ki se nanašajo na pravice, ki bi morebiti šle prosilcu, če bi zahtevo vložil na podlagi določb ZVDAGA ali Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1), za konkretni pritožbeni postopek niso pravno relevantne. V izogib nesporazumom Pooblaščenec na tem mestu pojasnjuje, da bi prosilec gradivo, ki zapade pod režim zakonskih določb ZVDAGA lahko zahteval pri pristojnem arhivu po postopku in na način, kot ga za dostop do arhivskega gradiva določa ZVDAGA. V tem primeru Pooblaščenec ne bi bil pritožbeni organ. Prav tako Pooblaščenec ni pritožbeni organ v primeru, če upravljavec osebnih podatkov zavrne zahtevo za posredovanje podatkov o umrlem posamezniku, ki je vložena na podlagi tretjega odstavka 23. člena ZVOP-1, saj se v takšnem postopku pravno varstvo uveljavlja pred pristojnim sodiščem.
Poudariti je treba, da se zahteva prosilca z dne 30. 12. 2013 nanaša na isto dokumentacijo, ki jo je prosilec pri istem organu zahteval že z zahtevo z dne 22. 8. 2012, o kateri je bilo na podlagi ZDIJZ pravnomočno odločeno z odločbo Pooblaščenca št. 090-210/2012, z dne 8. 11. 2012. Z navedeno odločbo je Pooblaščenec potrdil odločbo organa št. 021-171/2012/4-1002, z dne 17. 9. 2012, s katero je bila zahteva prosilca zavrnjena, zaradi obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Kot je mogoče razbrati iz navedb prosilca, je razlika med zahtevo z dne 22. 8. 2012 in zahtevo, ki je predmet tega pritožbenega postopka, dejstvo, da je prosilec zahtevi z dne 30. 12. 2013 priložil soglasje, ki ga je za obdelavo osebnih podatkov obsojenca, na katerega se nanaša zahtevana dokumentacija, podala njegova hči. Pooblaščenec je presodil, da prosilec s tem zatrjuje spremenjeno dejansko stanje in je zato v nadaljevanju presojal, ali se je v konkretnem primeru po izdaji zavrnilne odločbe organa št. 021-171/2012/4-1002, z dne 17. 9. 2012 res spremenilo dejansko stanje, ki je pravno relevantno za odločitev o zahtevi po ZDIJZ.
Pooblaščenec je ugotovil, da dejstvo, da prosilec razpolaga s soglasjem hčere obsojenca, na katerega se nanaša zahtevana dokumentacija, ne predstavlja spremembe dejanskega stanja, ki bi bila pravno upoštevna v postopku po ZDIJZ. V postopku glede dostopa do informacij javnega značaja je namreč treba upoštevati t.i. erga omnes učinek, ki je posledica prvega odstavka 5. člena ZDIJZ (načelo prostega dostopa). ZDIJZ z navedeno določbo kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status oz. položaj in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Dostop do informacij javnega značaja je zato vedno omogočen bodisi vsem bodisi nikomur, ni pa ga možno odobriti neki kategoriji ali posameznim prosilcem ter zavrniti drugim. V postopku po ZDIJZ zato ni pomembno, kdo je konkretni prosilec in za kakšen namen zahtevane informacije potrebuje, saj je dostop do prosto dostopnih informacij javnega značaja omogočen vsakomur. Osebnih ali stvarnih okoliščin, ki so na strani prosilca (npr. razpolaganje s soglasjem za obdelavo osebnih podatkov), se pri presoji dopustnosti dostopa do informacij javnega značaja sploh ne sme upoštevati, ker bi bila s tem povzročena različna obravnava prosilcev (npr. tistih, ki soglasje za obdelavo osebnih podatkov pridobijo in tistih, ki tega soglasja nimajo). Za odločitev o zahtevi po ZDIJZ praviloma tudi ni pomembna starost dokumentov, zato so za presojo Pooblaščenca v konkretnem primeru brezpredmetne vse pritožbene navedbe, ki se nanašajo na leta, ko je zahtevana dokumentacija nastajala. Samo dejstvo, da je od nastanka zahtevane dokumentacije preteklo določeno število let, namreč ne pomeni spremembe dejanskega stanja, ki je pravno relevantno za odločitev o zahtevi po ZDIJZ.
Po preučitvi celotne zadeve je Pooblaščenec zaključil, da se niti dejansko stanje niti pravna podlaga od izdaje zavrnilne odločbe organa št. 021-171/2012/4-1002, z dne 17. 9. 2012 do odločanja o zahtevi prosilca z dne 30. 12. 2013 ni spremenilo. Če se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno, ne spremenita, se takšna zahteva s sklepom zavrže, kot to določa 4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP. Upoštevaje vse navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da bi moral prvostopenjski organ zahtevo prosilca z dne 30. 12. 2013 s sklepom zavreči. Organ tega ni storil, temveč je na podlagi nepopolno ugotovljenih dejstev (organ ni ugotavljal, ali je bilo o zahtevi prosilca že pravnomočno odločeno in ali se je dejansko stanje spremenilo) izdal odločbo po ZDIJZ. Pooblaščenec je zato izpodbijano odločbo organa na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP odpravil ter sam rešil zadevo tako, da je zahtevo na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrgel.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka