Prosilec - Ministrstvo za kulturo
+ -Številka: 090-52/2014/4
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek
POVZETEK:
Organ je zavrnil zahtevo prosilca, z obrazložitvijo, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Zoper navedeno odločitev je prosilec vložil pritožbo. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da organ z večino dokumentov, do katerih je zavrnil dostop, ne razpolaga, zato jih prosilcu ne more posredovati. Je pa Pooblaščenec ugotovil, da organ razpolaga z zapisniki sej kolegijev ministra, ki prosilcu še niso bili posredovani, zato je organu naložil, da prosilcu posreduje navedene dokumente.
ODLOČBA:
Številka: 090-52/2014/4
Datum: 24. 6. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP) ter prvega odstavka 248. člena ZUP, o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilec), z dne 24. 2. 2014, zoper odločbo Ministrstva za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-4/2014/7 z dne 18. 2. 2014, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca zoper odločbo organa, št. 090-4/2014/7 z dne 18. 2. 2014, se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe, v elektronski obliki, prosilcu posredovati: Dokumente iz 10. točke zahteve prosilca, in sicer 23. zapisnikov sej kolegija ministra dr. Uroša Grilca, vse (razen zapisnika 5. seje kolegija ministra) opremljene s št. 900-28/2013 z dne 8. 5; 13. 5.; 20. 5.; 24. 5.; 3. 6.; 10. 6.; 27. 6.; 8. 7.; 15. 7.; 22. 7.; 29. 7.; 5.8.; 12. 8.; 19. 8.; 27. 8.; 2. 9.; 10. 9.; 16. 9.; 23. 9.; 8. 10.; 27. 11.; 16. 12. 2013 ter dne 13. 1. 2014, pri čemer je organ dolžan prekriti imena in priimke fizičnih oseb, ki niso javni uslužbenci.
2. Glede varovanih osebnih podatkov, ki jih je organ dolžan prekriti v skladu s 1. točko izreka te odločbe ter v delu zahteve prosilca, v katerem organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, se pritožba prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Organ je dne 16. 1. 2014 prejel zahtevo prosilca, s katero je zahteval, da mu organ po elektronski poti posreduje:
1. Informacijo, pod kakšnimi uradnimi številkami zadev (SPIZ) Ministrstvo za kulturo obravnava delovno področje priprave nove zakonodaje s področja svobode vesti, verske svobode in verskih skupnosti;
2. izpis vseh zadev v zadevi Zakon o verski svobodi EVA 2013-3340-0029 (ID ZAKO6834)(SPIZ);
3. izpise iz »evidence zadev in dokumentov«, tudi za vse druge številke zadev, pod katerimi se na Ministrstvu za kulturo vodije zadeve in dokumenti, povezani s pripravo nove zakonodaje na področju urejanja verskih skupnosti v Republiki Slovenije v času od dne 1. 1. 2013 do dne 15. 1. 2014;
4. dokumente o ustanovitvi vseh strokovnih komisij v okviru Urada za verske skupnosti, od dne 1. 1. 2013 do dne 15. 1. 2014;
5. dokumente o imenovanjih članov v strokovne komisije v okviru Urada za verske skupnosti oz. Ministrstva za kulturo za pripravo novega Zakona o verski svobodi EVA 2013-3340-0029 (SPIZ) od dne 1. 1. 2013 do dne 15. 1. 2014;
6. vse pogodbe Urada za verske skupnosti oz. Ministrstva za kulturo z zunanjimi izvajalci storitev in svetovanj, kot tudi finančna nakazila, zaključna poročila in dokumentacijo, ki so jo zunanji izvajalci pripravili v obdobju od dne 1. 1. 2013 do dne 15. 1. 2014, v zadevi priprave Zakona o verski svobodi EVA 2013-3340-0029 (SPIZ) in drugih zakonodajnih postopkov s področja verske svobode;
7. vse zapisnike in sklepe sej kolegija in drugih sestankov direktorja Urada za verske skupnosti, za obdobje od dne 1. 1. 2013 do dne 15. 1. 2014;
8. vsa poročila, ki jih je Urad za verske skupnosti poslal ministru za kulturo in Vladi Republike Slovenije, za obdobje od dne 1. 1. 2013 do dne 15. 1. 2014;
9. vsa finančna poročila Urada za verske skupnosti, za obdobje od dne 1. 1. 2013 do dne 15. 1. 2014;
10. zapisnike, sklepe in stenograme vseh sej kolegija ministra dr. Uroša Grilca, za obdobje od imenovanja sedanje vlade do dne 15. 1. 2015;
11. dokument, iz katerega bodo razvidni službeni elektronski naslovi, številke stacionarnih telefonov ter številke službenih mobitelov vseh zaposlenih na Ministrstvu za kulturo;
12. dokument, iz katerih bo razviden mesečni dohodek za naslednje uslužbence (obdobje od dne 1. 4. 2013 do dne 15. 1. 2014): Uroš Grilc, Aleš Črnič, Petra Škofic in Gregor Lesjak.
Organ je dne 31. 1. 2014 po elektronski poti prosilcu odgovoril na njegovo zahtevo ter mu posredoval določene informacije javnega značaja. Ker organ z določeno dokumentacijo ni razpolagal, je prosilca hkrati pozval, da se izjasni, če želi v tem delu prejeti zavrnilno odločbo. Pooblaščenec na tem mestu opozarja na drugi odstavek 22. člena ZDIJZ, ki določa, da mora organ izdati pisno odločbo, če zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne. Slednje velja bodisi v primeru, če zahtevana informacija javnega značaja predstavlja katero izmed izjem iz 6. člena ZDIJZ, bodisi v primeru če organ ne more prosilcu posredovati dokumenta v želeni obliki, bodisi v primeru, če organ z zahtevano informacijo javnega značaja ne razpolaga, hkrati pa ne ve, kateri organ z zahtevano informacijo razpolaga. Iz navedenega izhaja, da organ nima pravice spraševati prosilca, ali želi prejeti zavrnilno odločbo, temveč mora vselej, ko je podana ena izmed zgoraj navedenih situacij, izdati zavrnilno odločbo.
Prosilec je dne 9. 2. 2014 organu sporočil, da želi prejeti vse zahtevane podatke oz. da naj mu organ izda odločba v skladu z zakonom.
Organ je zahtevo prosilca, ki se nanaša na posredovanje informacij javnega značaja, navedenih v 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10. ter 11. točki njegove zahteve, zavrnil z odločbo št. 090-4/2014/7 z dne 18. 2. 2014. V obrazložitvi je navedel, da je edina zadeva, ki ustreza njegovi zahtevi v točki od 1. do 3. v evidenci evidentirana pod št. 0070-107/2013-MIZKS. Gre za Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o verski svobodi, ki je bil sprejet konec leta 2013. Organ je še pojasnil, da številka EVA 2013-3340-0029 (ID ZAKO6834) pripada Zakonu o medijih in ne Zakonu o verski svobodi, kot to napačno v zahtevi navaja prosilec. Organ je odgovoru priložil tudi izpis za navedeno zadevo 0070-107/2013-MIZKS. V zvezi z dokumenti, navedenimi pod 4. in 5. točko zahteve prosilca, je organ navedel, da v okviru Urada za verske skupnosti v navedenem časovnem obdobju ni bila ustanovljena nobena strokovna komisija, prav tako je glede 6. točke zahteve prosilca navedel, da Ministrstvo za kulturo v navedenem časovnem obdobju ni sklenilo nobene pogodbe z zunanjimi izvajalci storitev in svetovanj glede priprave kateregakoli Zakona o verski svobodi ali drugega predpisa, ki bi se nanašal na področje verske svobode. Organ je navedel tudi, da v navedenem časovnem obdobju Urad za verske skupnosti ni pripravljal zapisnikov svojih kolegijev, navedenih v 7. točki zahteve prosilca. V zvezi z 8. točko zahteve prosilca je organ nadalje navedel, da Urad za versko skupnost v navedenem časovnem obdobju ni poslal nobenega poročila niti ministru za kulturo niti Vladi Republike Slovenije. Prav tako Urad za verske skupnosti v navedenem obdobju ni pripravil nobenega finančnega poročila, ki jih prosilec navaja v 9. točki zahteve. Glede 10. točke zahteve prosilca je organ pojasnil, da v sklopu informatizirane zbirke dokumentarnega gradiva niso evidentirani nikakršni dokumenti o sestankih ministra s sodelavci. Neobstoj dokumenta je organ ugotovil tudi v zvezi z dokumentom iz 11. točke zahteve prosilca. Zahtevi prosilca pa je organ ugodil v 12. točki njegove zahteve in mu posredoval podatke o bruto plačah oseb, ki jih je prosilec v zahtevi poimensko navedel.
Prosilec v pritožbi z dne 24. 2. 2014 navaja, da vlaga pritožbo zoper odločitev organa glede 1. in 3. točke njegove zahteve. V odgovoru z dne 31. 1. 2014 mu organ ni posredoval številke SPIZ zakona, ki je napovedan v »Normativnem delovnem programu Vlade Republike Slovenije za leto 2014«, z naslovom Zakon o verski svobodi. Prosilec je namreč prepričan, da je omenjeni zakon, ki ga je vlada že napovedala v svojem programu, že v pripravi in da je na Ministrstvu za kulturo voden pod posebno številko zadeve SPIZ. Prav tako prosilec vztraja pri posredovanju izpisov iz »evidence zadev in dokumentov« tudi za vse druge številke zadev, pod katerimi se na Ministrstvu za kulturo vodijo zadeve in dokumenti, povezani s pripravo nove zakonodaje na področju urejanja verskih skupnosti v Republiki Slovenije, v času od dne 1. 1. 2013 do dne 15. 1. 2014 (3. točka zahteve prosilca). Glede dokumentov, navedenih v 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10. in 11. točki zahteve, pa prosilec navaja, da mu je bil zavrnjen dostop do informacij, ki so po Ustavi Republike Slovenije javne, saj nimajo statusa tajnosti oz. državne skrivnosti. Prosilec zahteva, da se izpodbijana odločba odpravi in se mu omogoči dostop do zahtevanih informacij.
Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom z dne 17. 3. 2014, odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Zaradi razjasnitve dejanskega stanja je Pooblaščenec organ pozval k posredovanju zahtevanih dokumentov ter k posredovanju dodatnih pojasnil v zvezi s posameznimi točkami. Pooblaščenec je navedeno prejel dne 5. 6. 2014.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec mora v skladu z drugim odstavkom 238. člena ZUP v pritožbi navesti, zakaj odločbo izpodbija. Pooblaščenec ugotavlja, da se prosilec pritožuje zoper odločbo organa št. 090-4/2014/7 z dne 18. 2. 2014 v celoti ter zoper odločitev organa o 1. in 3. točki njegove zahteve, o kateri pa organ ni odločil v izreku, temveč je v odločbi zgolj pojasnil razloge za svojo odločitev.
Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Kot izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Organ je zavrnil zahtevo prosilca po posredovanju informacij javnega značaja, navedenih v 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10. ter 11. točki njegove zahteve z navedbo, da z slednjimi ne razpolaga. Ker pa prosilec o navedbi organa dvomi, je bilo treba v obravnavanem primeru rešiti vprašanje, ali organ razpolaga z zahtevanimi informacijami.
Kot že zgoraj navedeno, je Pooblaščenec organ pozval k posredovanju dokumentov, zahtevanih s strani prosilca ter k posredovanju dodatnih pojasnil. V primeru, da organ z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga, ga je Pooblaščenec pozval, da pojasni razloge za takšno dejansko stanje.
Organ je v odgovoru Pooblaščencu zapisal, da vztraja pri obrazložitvi in navedbah v odločbi (razen glede 10. točke zahteve prosilca), pri čemer je slednje podkrepil z naslednjimi argumenti:
V zvezi s 1. in 3. točko zahteve prosilca je organ pojasnil, da v času od dne 1. 1. 2013 do dne 15. 1. 2014 niso bile vodene nobene druge zadeve, ki bi se nanašale na pripravo nove zakonodaje na področju urejanja verskih skupnosti v Republiki Slovenije. Iz navedenega razloga tudi ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti. V ta namen je organ predložil »Program dela Vlade Republike Slovenije za obdobje 2013/2014« ter »Normativni delovni program Vlade Republike Slovenije za leto 2014«. Prosilec je namreč prepričan, da se Zakon o verski svobodi, ki je napovedan v »Normativnem delovnem programu Vlade Republike Slovenije za leto 2014« pri ministrstvu vodi pod posebno številko SPIZ. Pooblaščenec je vpogledal v »Normativni delovni program Vlade Republike Slovenije za leto 2014«, ki v delovni program Vlade Republike Slovenije uvršča tudi Zakon o verski svobodi, pri čemer je normativnem delovnem programu navedeno, da sprejetja tega predpisa ni obvezno. Sama napoved zakona v normativnem delovnem programu še ne pomeni, da bo ta zakon dejansko obravnavan ter tudi sprejet. Prav tako je organ predložil izpis vseh zadev za direktorja urada, na katerega je po naravi stvari evidentirano zakonodajno delo. Iz navedenega izpisa je razvidno, da je na direktorja urada evidentiran zgolj Zakon o dopolnitvi Zakona o verski svobodi, pod opravilno št. 0070-107/2013-MIZS. Izpis za navedeno opravilno št. pa je bil prosilcu posredovan, po elektronski poti dne 31. 1. 2014. Pooblaščenec na tem mestu še dodaja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organov ter v vprašanje, zakaj se npr. organ še ni lotil priprave napovedanega zakona.
V zvezi s 4., 5. in 6. točko zahteve prosilca je organ pojasnil, da je Urad za verske skupnosti notranja organizacijska enota organa, ki pri svojem delu ne oblikuje strokovnih komisij. K oblikovanju strokovnih komisij ga ne zavezuje niti zakonodaja. Nadalje je organ pojasnil, da v navedenem obdobju ni ustanovil nobene strokovne komisije za pripravo novega Zakona o verski svobodi. Pooblaščenec je z vpogledom na spletno stran organa ugotovil, da organ sicer oblikuje strokovne komisije ter strokovne komisije za pripravo zakonodaje, vendar ni nikjer zaslediti, da bi bila pri organu ustanovljena strokovna komisija za pripravo novega Zakona o verski svobodi. Podatki o strokovnih komisijah, svetih in skladih organa so dostopni na povezavi: http://www.mk.gov.si/si/o_ministrstvu/strokovne_komisije_sveti_sklad/strokovne_komisije_za_pripravo_zakonodaje/. Prav tako je organ navedel, da zunanji izvajalci storitev in svetovanj niso bili udeleženi v postopkih priprave Zakona o verski svobodi, zato z dokumenti, navedenimi v 6. točki zahteve prosilca, ne razpolaga. Organ še doda, da se drugi zakonodajni postopki s področja verske svobode pri njem niso vodili.
V zvezi s 7. 8. in 9. točko zahteve prosilca je organ pojasnil, da direktor Urada za verske skupnosti ne sklicuje kolegijev in drugih sestankov, temveč s sodelavci redno opravlja delovne posvete, pri čemer se zapisnikov o teh posvetih ne piše. Prav tako pa vodenja kolegijev in drugih sestankov direktorja Urada za verske skupnosti ne določa noben interni akt. Organ na tem mestu zopet poudari, da je Urad za verske skupnosti njegova notranja organizacijska enota, kar pomeni, da mu ni treba poročati o svojih aktivnostih, prav tako pa Urad za verske skupnosti o svojih aktivnostih ne poroča niti Vladi Republike Slovenije. O vprašanjih iz delokroga Urada za verske skupnosti Vladi Republike Slovenije poroča organ, pri čemer v navedenem časovnem obdobju tovrstnega poročanja s strani organa ni bilo. Dejstvo, da je Urad za verske skupnosti notranja organizacijska enota organa, vpliva tudi na pripravo finančni poročil, ki jih prosilec zahteva v 9. točki zahteve. Slednjih Urad za verske skupnosti ne pripravlja, saj ne posluje samostojno. Po Zakonu o verski svobodi je namreč organ tisti, ki skrbi za izplačevanje pomoči države za socialno zavarovanje verskih uslužbencev.
V zvezi z 10. točko zahteve prosilca je organ pojasnil, da je ob prejemu poziva Pooblaščenca ponovno preveril obstoj morebitnih dokumentov in ugotovil, da razpolaga z zapisniki sej kolegijev ministra. Predmetne zapisnike je posredoval Pooblaščencu ter se obenem opravičil prosilcu za navedeno pomoto. Pooblaščenec je prejete zapisnike pregledal in ugotovil, da organ razpolaga s 23. zapisniki sej kolegija ministra za kulturo, pri čemer so vsi zapisniki opremljeni z datumom ter opravilno št. 900-28/2013 (razen zapisnika 5. seje kolegija ministra).
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti v predmetnih zapisnikih, na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP, ugotavljal obstoj možnih izjem, določenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
Na podlagi pregleda vsebine zahtevanih dokumentov je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo imena in priimke javnih uslužbencev ter imena in priimki fizičnih oseb, ki niso javni uslužbenci.
ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa kot izjemo od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1).
ZVOP-1 je sistemski zakon, ki ureja pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika oziroma posameznice pri obdelavi osebnih podatkov. Posamezni področni zakoni pa urejajo varstvo osebnih podatkov in s tem povezane pravice ter dolžnosti glede posameznih področij oziroma posameznih zbirk osebnih podatkov. Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. Če slednja ni podana, je organ pri posredovanju informacij javnega značaja dolžan prekriti osebne podatke. Že iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice dostopa do informacij javnega značaja.
Osebni podatki javnih uslužbencev se v dokumentu pojavljajo v zvezi z opravljanjem delovnih obveznosti, zato je pravna podlaga za razkritje podana v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ ne glede na morebitne izjeme od prostega dostopa (npr. izjeme varstva osebnih podatkov) dovoli dostop do informacij, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Ti podatki (povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca) torej niso varovani osebni podatki in je njihovo razkritje dopustno.
Varovane osebne podatke pa predstavljajo imena in priimki fizičnih oseb, ki niso javni uslužbenci in se omenjajo v zapisnikih. Ker za njihovo obdelavo ni podana pravna podlaga v skladu z 9. členom ZVOP-1, jih je pri posredovanju dokumentov organ dolžan prekriti.
Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v zahtevanih dokumentih, je Pooblaščenec presodil, da je mogoče prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov na način, kot je urejen v 7. členu ZDIJZ. Pri tem je organ dolžan prekriti varovane osebne podatke na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
V 11. točki svoje zahteve je prosilec navedel, da želi prejeti dokument, iz katerega bodo razvidni službeni elektronski naslovi, številke stacionarnih telefonov ter številke službenih mobitelov vseh zaposlenih pri organu. V obrazložitvi odločbe je organ navedel, da zahtevani dokument ne obstaja. Organ je pojasnil, da se v skladu z določbami Uredbe o upravnem poslovanju prejem in odprava pošte (pisne in elektronske) opravlja preko glavne pisarne. Za komuniciranje s strankami in drugimi zainteresiranimi osebami se uporablja uradni elektronski naslov organa, tj. gp.mk@gov.si, telefonski kontakti pa se vršijo preko receptorske službe organa, ki prevezuje klice k pristojnim uradnikom.
Pooblaščenec na tem mestu pripominja, da je o javnosti elektronskih naslov in telefonskih številk že odločal, npr. v odločbi, št. 090-179/2010/4 z dne 01. 12. 2010 ter v odločbi, št. 090-59/2009 z dne 13. 07. 2009. Pooblaščenec ugotavlja, da gre v primerih elektronskih naslovov zaposlenih za varovane osebne podatke, ki niso v neposredni zvezi z izvajanjem nalog iz delovnega razmerja javnega uslužbenca oz. v zvezi z opravljanjem javne funkcije. Upoštevaje navedeno imajo zaposleni v tem delu pravico do zasebnosti in posledično do tega, da njihovi elektronski naslovi in telefonske številke niso posredovani javnosti. Z vidika namena ZDIJZ je bistveno, da je javnosti omogočen način, da lahko stopi v stik z javnimi uslužbenci. To pa je izpolnjeno, kolikor so javnosti npr. na razpolago preko telefonske centrale organa oz. preko telefonskih številk in elektronskih naslovov, ki so javno dostopni na spletu, ipd. Za potrebe uresničevanja delovnega razmerja organ, kot delodajalec, o zaposlenih zbira in obdeluje številne osebne podatke, vendar pa se zaposleni s tem, ko sklenejo pogodbo o zaposlitvi, ne odpovedo v celoti zasebnosti na delovnem mestu, v krog katere sodijo tudi njihovi elektronski naslovi in telefonske številke. Podatki o službenih elektronskih naslovih, številkah stacionarnih telefonov ter številkah službenih mobitelov vseh zaposlenih pri organu so torej varovani osebni podatki, saj je javnosti omogočeno, da stopi v stik z javnimi uslužbenci preko splošnega elektronskega naslova (gp.mk@gov.si) ter splošne stacionarne številke, ki sta javno dostopna.
Glede na podana pojasnila organa Pooblaščenec tudi ne vidi razlogov, da bi podvomil o njegovih navedbah, da s preostalimi dokumenti ne razpolaga. Organ je namreč, po mnenju Pooblaščenca, prepričljivo utemeljil, da dokumenti ne obstajajo in tudi navedel, zakaj ne obstajajo. Pooblaščenec tudi ne vidi razlogov, zakaj bi organ prosilcu ali njemu prikrival obstoj dokumentov. Po mnenju Pooblaščenca v njegovih navedbah ni ničesar sumljivega oz. nobenega neskladja, iz katerega bi izhajalo, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti. Prav tako Pooblaščencu glede na navedbe prosilca in razpoložljivo dokumentarno gradivo, niso znane niti druge okoliščine, ki bi utemeljevale dvom v ugotovitev organa, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.
Pooblaščenec je na podlagi vsega navedenega prišel do zaključka, da organ razpolaga z dokumenti, ki prosilcu še niso bili posredovani in predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Zato je Pooblaščenec v tem delu odpravil prvostopenjsko odločbo in organu, v skladu s prvim in drugim odstavkom 251. člena ZUP, naložil, naj prosilcu posreduje 23. zapisnikov sej kolegija ministra dr. Uroša Grilca, na način, kot je določen v prvi točki izreka te odločbe. V preostalem delu, glede osebnih podatkov, ki jih je organ dolžan prekriti v skladu s 1. točko izreka te odločbe ter v delu, v katerem je Pooblaščenec ugotovil, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, saj niso izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZDIJZ, pa je Pooblaščenec, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zavrnil.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke