Delić Anuška, novinarka Dela - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor
+ -Številka: 090-51/2014/4
Kategorije: Javni uslužbenci in funkcionarji, Kršitev postopka, Osebni podatek, Varstvo upravnega postopka
POVZETEK:
Prosilka je zahtevala vpogled v dokumentacijo, ki je bila podlaga za sprejem javno objavljenega sklepa vlade, da se razreši direktor javne agencije. Organ je zahtevo prosilke zavrnil, ker naj bi upravni postopek še ne bil pravnomočno zaključen in zaradi varstva osebnih podatkov. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ ni izkazal škode za domnevno upravni postopek, ne glede na to, da odločba, ki je bila del gradiva k odločanju (in izdaji javno objavljenega sklepa Vlade RS), stranki postopka izdaje odločbe še ni bila vročena. Prosilka dela odločbe, ki se je nanašal na varstvo osebnih podatkov ni izpodbijala.
ODLOČBA:
Številka: 090-51/2014/4
Datum: 4. 4. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi novinarke Anuške Delić, Delo, d.d., Dunajska cesta 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: prosilka), z dne 7. 3. 2014, zoper odločbo Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-2/2014/2-00611506, z dne 25. 2. 2014, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke se ugodi in se odločba Ministrstva za infrastrukturo in prostor št. 090-2/2014/2-00611506 z dne 25. 2. 2014 delno odpravi in se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe omogočiti vpogled v naslednje dokumente:
- dokument št. 1005-1/2013/65 z dne 12. 2. 2014 – ZADEVA: Predčasna razrešitev direktorja Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije – predlog za obravnavo – NOVO GRADIVO 1, pri čemer mora v izreku predlaganega sklepa in odredbi o vročitvi prekriti naslov posameznika;
- prilogo dokumenta iz prejšnje alineje – sklep Sveta Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije št. 9000-1/2012/32-0306, z dne 19. 9. 2012, pri čemer mora na tretji strani sklepa prekriti besedilo od besedila »vozniku, direktorju CAA, pa je« do konca stavka;
- prilogo dokumenta iz prve alineje te točke izreka – odločbo o razrešitvi Žige Bruna Kotnika s funkcije direktorja Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije z dne 13. 2. 2014, pri čemer mora v celotnem dokumentu prekriti naslov in datum rojstva posameznika ter pod točko I. Ugotovitve organa v besedilu pod podnaslovom »Sporni nakup vozila znamke Volvo« v zadnjem stavku prekriti zadnje štiri besede.
2. V preostalih delih (to je glede delov dokumentov, ki jih mora organ v skladu s prejšnjo točko tega izreka prekriti) se odločba Ministrstva za infrastrukturo in prostor št. 090-2/2014/2-00611506 z dne 25. 2. 2014, potrdi.
3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilka je dne 13. 2. 2014 na Urad vlade za komuniciranje, po elektronski pošti, na naslov info.ukom@gov.si, naslovila zahtevo za vpogled v dokumentacijo, na podlagi katere je Vlada tega dne razrešila direktorja Javne agencije za civilno letalstvo Žigo B. Kotnika.
Zahtevo prosilke je z odločbo št. 090-2/2014/2-00611506, z dne 25. 2. 2014, organ v celoti zavrnil z navedbo, da konkretni upravni postopek v zvezi z razrešitvijo direktorja Javne agencije za civilno letalstvo, g. Žige B. Kotnika, še ni pravnomočno zaključen, zato bi posredovanje dokumentov iz te zadeve oz. vpogled v zadevo lahko škodovalo njegovi izvedbi, kar predstavlja izjemo po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter da zahtevana dokumentacija vsebuje varovane osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Organ je Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje pritožbo prosilke z dne 7. 3. 2014. Prosilka je v pritožbi navedla, da je bil postopek razrešitve v času, ko je vložila zavrnjeno zahtevo, že zaključen in je bil za vršilca dolžnosti direktorja Javne agencije za civilno letalstvo (v nadaljevanju: JACL) že imenovan Sandi Knez. Prosilka je v dokaz svojih navedb citirala sporočilo za javnost s 45. redne seje Vlade RS, dostopno na povezavi http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/Sporocila_za_javnost/2014/sevl14-45.pdf. Nadalje je navedla, da je razkritje zahtevane dokumentacije v interesu javnosti, ker je Vlada RS direktorja razrešila predčasno, pri čemer naj bi bila po neuradnih informacijah razrešitev posledica sodbe upravnega sodišča št. I U 1642/2012-30, z dne 22. 10. 2013, s katero je sodišče ugodilo Kotnikovi tožbi zoper odločbo Vlade RS, s katero je bil (prvič) razrešen 20. 9. 2013. Prosilka meni, da je iz zakonskih razlogov za predčasno razrešitev (z izjemo, če to direktor sam zahteva) mogoče sklepati na verjetne kršitve pri opravljanju funkcije, kar je po ZDIJZ podatek javnega značaja, saj zadeva najmanj delo javnega uslužbenca, morebiti pa tudi porabo državnih sredstev. Navedla je še, da osebnih podatkov niti ni zahtevala, da pa bi ji moral organ omogočiti vpogled v zahtevane dokumente, v katerih bi morebitne varovane osebne podatke prekril.
Ob odstopu pritožbe je organ navedel, da je gradivo, ki ga je zahtevala prosilka, vsebovalo odločbo o razrešitvi, ki pa stranki še ni bila vročena. Predložil je tudi vročilnico, iz katere izhaja, da je bila odločba vročena po dnevu 13. 2. 2014. Po pozivu Pooblaščenca je organ poslal še dokument št. 1005-1/2013/65 z dne 12. 2. 2014 – ZADEVA: Predčasna razrešitev direktorja Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije – predlog za obravnavo – NOVO GRADIVO 1, s prilogama (sklep Sveta Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije št. 9000-1/2012/32-0306, z dne 19. 9. 2012 in predlog odločbe o razrešitvi Žige Bruna Kotnika s funkcije direktorja Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije z dne 13. 2. 2014).
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilka izpodbija odločbo organa št. 090-2/2014/2-00611506, z dne 25. 2. 2014, le v delu, ki se ne nanaša na varovane osebne podatke.
Pooblaščenec je ob obravnavi pritožbe ugotovil, da je organ zahtevo prosilke zavrnil, pri čemer se do zahtevane dokumentacije sploh ni konkretno opredelil, ampak jo je le pavšalno zavrnil, na podlagi 7. in 3. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pri čemer niti ni konkretno identificiral dokumentov, ki jih je prosilka zahtevala, ni se opredelil do konkretne škode, ki bi nastala zaradi razkritja zahtevane dokumentacije, do tega, kateri varovani osebni podatki (po vrsti) so vsebovani v zahtevani dokumentaciji, niti se ni opredelil do možnosti uporabe delnega dostopa po določbi 7. člena ZDIJZ. Ker je obrazložitev izpodbijane odločbe zgolj pavšalna, se odločbe sploh ne da preizkusiti, s čimer je na prvi stopnji prišlo do bistvene kršitve pravil upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, poleg tega pa je organ tudi nepopolno ugotovil dejansko stanje (ni definiral zahtevanih dokumentov niti se ni konkretno opredelil do proste dostopnosti in možnosti delnega dostopa), zato je Pooblaščenec, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP, sam dopolnil postopek in odpravil navedene pomanjkljivosti.
Pooblaščenec se je z vpogledom v dokumentacijo, ki mu jo je posredoval organ, prepričal, da zahtevi prosilke ustreza dokument št. 1005-1/2013/65 z dne 12. 2. 2014 – ZADEVA: Predčasna razrešitev direktorja Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije – predlog za obravnavo – NOVO GRADIVO 1, s prilogama (sklep Sveta Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije št. 9000-1/2012/32-0306, z dne 19. 9. 2012 in predlog odločbe o razrešitvi Žige Bruna Kotnika s funkcije direktorja Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije z dne 13. 2. 2014), pri čemer ni sporno, da zahtevana dokumentacija predstavlja informacijo javnega značaja v skladu s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ.
Zato je Pooblaščenec nadalje presojal, ali zahtevani dokument ali njegove priloge vsebujejo izjeme od prostega dostopa po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, ki jih je zatrjeval organ, prosilka pa jim je oporekala. Določba 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za obstoj te izjeme morata biti torej kumulativno izpolnjena dva pogoja – 1. zahtevana informacija predstavlja podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega upravnega postopka, in 2. razkritje zahtevanega podatka bi škodovalo izvedbi konkretnega postopka.
Pooblaščenec se je z vpogledom v zahtevani dokument in njegove priloge prepričal, da gre vsebinsko za predlog sklepa Vlade RS, ki ga je za obravnavo na seji Vlade RS pripravil organ, pri čemer je gradivu, ki naj ga Vlada RS na seji obravnava (in na njegovi podlagi sprejme predlagani sklep), priložil sklep pristojnega organa javne agencije, s katerim ta ustanovitelju javne agencije predlaga, da razreši direktorja javne agencije, in predlog odločbe, ki naj jo izda ustanovitelj, da bi razrešil direktorja javne agencije, v skladu z določbo prvega odstavka 24. člena Zakona o javnih agencijah (Ur. l. RS, št. 52/02 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZJA), ki določa, da se direktorja predčasno razreši z upravno odločbo ustanovitelja. Zahtevana dokumentacija torej ni bila sestavljena kot neposredni del upravnega postopka izdaje odločbe o razrešitvi direktorja, ampak je bila sestavljena zaradi sprejetja odločitve – sklepa – da ustanovitelj javne agencije (država oz. Vlada RS, ki na podlagi tretjega odstavka 5. člena ZJA v imenu države izvršuje pravice in obveznosti ustanovitelja), izda odločbo o razrešitvi direktorja javne agencije.
Poleg tega so trditve prosilke, da je bil sklep o razrešitvi Žige B. Kotnika s funkcije direktorja JACP javno objavljen na spletni strani Vlade RS že na dan, ko je vložila zahtevo za dostop do dokumentacije, pravilne. To dejstvo še dodatno potrjuje, da trenutek vročitve predlagane (in šele s trenutkom sprejema sklepa vlade dejansko izdane) odločbe o razrešitvi direktorja, v tem postopku dostopa do informacij javnega značaja sploh ni relevanten.
Po ustaljeni praksi Pooblaščenca in Upravnega sodišča RS mora biti ogrožen sam upravni postopek, da lahko govorimo o obstoju izjeme po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato se ob presoji ne spuščamo v vprašanje škode, ki bi lahko nastala subjektom, navedenim v zahtevanem dokumentu, ali drugim postopkom (npr. morebitnim drugim upravnim postopkom), pri čemer je dokazno breme za obstoj škode na organu, ki škodo zatrjuje, ogrozitev izvedbe upravnega postopka pa mora biti dejanska, ne le hipotetična. Organ v konkretnem primeru ni izkazal niti možnosti nastanka škode, niti ni pojasnil narave škode, ki bi nastala z razkritjem zahtevanih informacij, kaj šele, da bi s standardom gotovosti izkazal dejansko škodo za (upravni) postopek. Poleg tega je organ dejstvo, da je bila odločba o razrešitvi stranki vročena šele po tem, ko je prosilka zahtevala (kvalitativno) druge dokumente (četudi je morda del zahtevane dokumentacije vsebinsko identičen odločbi, ki je bila izdana v upravnem postopku o razrešitvi po ZJA in do trenutka vložitve zahteve za dostop stranki še ni bila vročena), navedel šele ob odstopu prosilkine pritožbe Pooblaščencu in ne že v obrazložitvi v tem postopku izpodbijane odločbe organa.
Prosilka odločbe organa št. 090-2/2014/2-00611506, z dne 25. 2. 2014, sicer ni izpodbijala v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, vendar je moral Pooblaščenec v tem postopku, za namen definiranja obsega prosilkine pritožbe, v zahtevanih dokumentih identificirati varovane osebne podatke. Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, pri čemer se dostop do zahtevane informacije ne glede na to dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz prejšnjega člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa na podlagi 7. člena ZDIJZ izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta (t. i. delni dostop).
Pooblaščenec je z vpogledom v zahtevano dokumentacijo ugotovil, da ta vsebuje naslednje osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, da pa jih je s prekritjem mogoče iz zahtevanih dokumentov izločiti, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, in sicer:
- naslov prebivališča razrešenega direktorja (1. al. 1. tč. izreka te odločbe);
- podatki o razrešenem direktorju, ki se nanašajo na čas, preden je bil direktor in niso v povezavi s to funkcijo (2. in 3. al. 1. tč. izreka te odločbe);
- datum rojstva in naslov razrešenega direktorja (3. al. 1. tč. izreka te odločbe).
Preostali osebni podatki, ki so v dokumentaciji, niso varovani, saj gre bodisi za imena in priimke javnih uslužbencev oziroma funkcionarjev ter podatke o (ne)izpolnjevanju pogojev za zasedbo funkcij oziroma uradniških delovnih mest, pri čemer gre za podatke, ki so bili predloženi in upoštevani kot dokazila o izpolnjevanju predpisanih pogojev. Ker gre pri tem za očitke o napačni presoji izpolnjevanja pogojev za imenovanje na funkcijo direktorja oziroma za zasedbo uradniških delovnih mest, je Pooblaščenec štel, da so vsi podatki, ki se v tem kontekstu nanašajo na posameznike, v povezavi z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca ali gre vsaj za porabo javnih sredstev, saj so posamezniki na teh delovnih mestih oziroma funkcijah prejemali plače iz javnih sredstev. Smiselno enako velja za očitke in zagovor o (ne)upravičenosti izobraževanj javnih uslužbencev.
Ker je Pooblaščenec pritožbi prosilke v celoti ugodil že na drugi podlagi, se mu do njenih navedb glede t. i. testa interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ) ni bilo treba opredeliti.
Ker je Pooblaščenec ugotovil, da je pritožba prosilke v celoti (to je glede izjem od prostega dostopa, ki jih je zatrjeval organ, prosilka pa izpodbijala) utemeljena, je njeni pritožbi v celoti ugodil, odločbo organa pa je odpravil v izpodbijanih delih – to je glede celotnega zahtevanega dokumenta, razen varovanih osebnih podatkov, ki jih organ dolžan prekriti, kot izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe.
V skladu z navedenim in na podlagi citiranih pravnih podlag je Pooblaščenec ugotovil, da je bilo zaradi bistvenih kršitev pravil postopka na prvi stopnji in zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja treba dopolniti postopek, kar je na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP storil sam, pri čemer je ugotovil, da je na podlagi novougotovljenih dejstev in v mejah pritožbenega zahtevka zadevo delno treba rešiti drugače, kot je bila rešena z izpodbijano odločbo. Zato je, na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP, odločbo prve stopnje delno odpravil in odločil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalih delih (to je v delih, ki jih prosilka ni izpodbijala in se nanašajo na varovane osebne podatke) je odločbo organa po uradni dolžnosti potrdil, kot to izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe, pri čemer je prave razloge za delno zavrnitev prosilkine zahteve navedel v obrazložitvi te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Tina Kraigher, univ. dipl. prav.,
asistentka svetovalca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka