Lineal d.o.o. - Občina Laško
+ -Številka: 090-49/2014/10
Kategorije: Dokument v izdelavi, Poslovna skrivnost, Osebni podatek, Okoljski podatki
POVZETEK:
Organ je, sklicujoč se na 9. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, zavrnil zahtevo prosilke za posredovanje kopij projektne dokumentacije za »IDP infrastrukturnih ureditev na območju Laško-jug Marija Gradec in IDZ za most preko Savinje«. Pooblaščenec je ugotovil, da zahtevana dokumentacija ne predstavlja navedene izjeme, ker gre za dokumente, ki niso več v izdelavi (v smislu ZDIJZ so bili zaključeni v trenutku, ko jih je organ prevzel od stranske udeleženke). Stranska udeleženka se je sklicevala na izjemo po 2. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, vendar Pooblaščenec ni sledil njenim navedbam, ker ne gre za poslovno skrivnost niti po subjektivnem niti po objektivnem kriteriju. Poleg tega gre za podatke, ki so javni že na podlagi 3. odst. 6. čl. ZDIJZ (podatki o porabi javnih sredstev in okoljski podatki). Pooblaščenec je pritožbi prosilca delno ugodil in organu naložil, naj prosilki posreduje kopije zahtevane dokumentacije, pri čemer je dolžan prekriti varovane osebne podatke.
ODLOČBA:
Številka: 090-49/2014/10
Datum: 6. 6. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2 in 23/2014; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP) ter tretjega odstavka 248. člena ZUP, o pritožbi … 2000 Maribor (v nadaljevanju prosilka), ki jo zastopa …, z dne 7. 2. 2014, zoper odločbo Občine Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško (v nadaljevanju organ), št. 0901-01/2013, z dne 20. 1. 2014, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilke se delno ugodi in se odločba Občine Laško št. 0901-01/2013, z dne 20. 1. 2014 delno odpravi, ter se odloči, da mora organ prosilki v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati kopije:
a) Načrta ureditve Lahomnice št. 026-122-2013-VGU;
b) Hidrološko hidravlične analize št. 026-122-2013-H;
c) Geološko geomehanskega poročila št. 223/2013, pri čemer je organ dolžan prekriti naslednje osebne podatke:
- ime in priimek izdelovalca elaborata na 1. strani;
- imena in priimki posameznikov, ki so navedeni v rubrikah »preiskal(a)« in »pregledal(a)« v prilogah k 31. strani;
- imena in priimki posameznikov, ki so navedeni v rubrikah »Obdelala« in »preiskal« v prilogah k 30. strani;
- ime in priimek posameznika, ki sta navedena v rubriki »Izdelal« v prilogah k 34. in 37. strani;
d) Geološko geomehanskega poročila št. 224/2013, pri čemer je organ dolžan prekriti naslednje osebne podatke:
- ime in priimek izdelovalca elaborata na 1. strani;
- imena in priimki posameznikov, ki so navedeni v rubrikah »preiskal(a)« in »pregledal(a)« v prilogah k 38. strani;
- imena in priimki posameznikov, ki so navedeni v rubrikah »Obdelala« in »preiskal« v prilogah k 37. strani;
- ime in priimek posameznika, ki sta navedena v rubriki »Izdelal« v prilogah k 41., 42. in 47. strani;
e) Geološko geomehanskega poročila št. 225/2013, pri čemer je organ dolžan prekriti naslednje osebne podatke:
- ime in priimek izdelovalca elaborata na 1. strani;
- imena in priimki posameznikov, ki so navedeni v rubrikah »Obdelala« in »preiskal« v prilogah k 66. strani;
- ime in priimek posameznika, ki sta navedena v rubriki »Izdelal« v prilogah k 77. strani;
f) Elaborata geomehanskih in laboratorijskih raziskav št. 219/2013, pri čemer je organ dolžan prekriti naslednje osebne podatke:
- ime in priimek izdelovalca elaborata na 1. strani;
- imena in priimki posameznikov, ki so navedeni v rubrikah »preiskal(a)« in »pregledal(a)« v prilogah k 18., 26., 63. in 79. strani;
- imena in priimki posameznikov, ki so navedeni v rubrikah »Obdelala« in »preiskal« v prilogah k 19., 27., 39., 45., 51., 57., 64., 69., 74., 80., 84., 90., 96., 102. in 111. strani;
- ime in priimek posameznika, ki sta navedena v rubriki »Izdelal« v prilogah k 122. strani;
a) Elaborata dimenzioniranja voziščne konstrukcije št. 249/2013, pri čemer je organ dolžan prekriti naslednje osebne podatke:
- ime in priimek izdelovalca elaborata na 1. strani;
- imena in priimki posameznikov, ki so navedeni v rubrikah »Obdelala« v prilogah k 46. strani;
- ime in priimek posameznika, ki sta navedena v rubriki »Izdelal« v prilogah k 51. strani.
2. Glede osebnih podatkov, ki jih je organ dolžan prekriti v skladu s 1. točko tega izreka, se pritožba prosilke zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v :
Organ je dne 24. 12. 2013 prejel zahtevo, s katero je prosilka zahtevala posredovanje kopij vse dokumentacije (načrti, elaborati, izračuni,…), s katero organ razpolaga v zvezi z izdelavo projektne dokumentacije za »IDP infrastrukturnih ureditev na območju Laško-jug Marija Gradec in IDZ za most preko Savinje«.
Organ je zahtevo prosilke zavrnil z odločbo št. 0901-01/2013, z dne 20. 1. 2014. V obrazložitvi te odločbe je navedel, da je v času reševanja zahteve razpolagal z naslednjo dokumentacijo, ki jo je izdelal izvajalec Andrejc d.o.o.:
1. Načrt ureditve Lahomnice št. 026-122-2013-VGU;
2. Hidrološko hidravlična analiza št. 026-122-2013-H;
3. Geološko geomehansko poročilo št. 223/2013;
4. Geološko geomehansko poročilo št. 224/2013;
5. Geološko geomehansko poročilo št. 225/2013;
6. Elaborat geomehanskih in laboratorijskih raziskav št. 219/2013;
7. Elaborat dimenzioniranja voziščne konstrukcije št. 249/2013.
Organ je navedel, da sta idejni projekt infrastrukturnih ureditev (v nadaljevanju IDP) idejna zasnova (v nadaljevanju IDZ) še v postopku izdelave in da dokumentacija, s katero organ že razpolaga, predstavlja le majhen del celotne dokumentacije, ki je v izdelavi. Ko bo dokumentacija predmetnih IDP in IDZ v celoti pripravljena, se v skladu s projektno nalogo opravi še recenzija, po kateri je projektant dolžan popraviti oz. dopolniti projektno dokumentacijo po zahtevah recenzijske komisije, določene s strani DRSC. Gre za izjemo po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker je celotna dokumentacija še v postopku izdelave, dokumenti so predmet posvetovanja in recenzije. Glede na to, da še ni izdelana celotna dokumentacija, bi lahko razkritje dela dokumentov, s katerimi organ že razpolaga, povzročilo napačno razumevanje celote.
Prosilka je v pritožbi z dne 7. 2. 2014 navedla, da so vsi dokumenti, ki jih navaja organ v odločbi, samostojne zaključene celote in obvezne sestavine projektne dokumentacije skladno z veljavnim Zakonom o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGO-1) in njegovimi podzakonskimi predpisi. Organ je ravnal nepravilno, ker prosilki ni omogočil dostopa do izdelane dokumentacije. Navedba, da bi razkritje dokumentov, s katerimi organ že razpolaga, povzročilo napačno razumevanje celote, ne drži. Namen elaboratov, geotehničnih mnenj, analiz, itd., je v tem, da predpisujejo določene pogoje projektiranja in omejitvene ukrepe. So osnova za projektiranje oz. bistveni podatki, ki narekujejo, na kakšen način in s kakšnimi ukrepi mora biti objekt projektiran in nato seveda tudi izveden, da bo objekt izkazoval bistvene zahteve po ZGO-1. Navedba organa, da bi razkritje teh podatkov pomenilo napačno razumevanje celote, je povsem nerazumljiva in jo prosilka v celoti zavrača. Prosilka sprašuje, kako naj se napačno razumejo podatki, ki so izračunljivi, dokazljivi in so nespremenljiva osnova za nadaljnje izvajanje projekta. Gre za povsem pravno neargumentirano razlago. Prosilka zahteva, da se izpodbijana odločba odpravi in se ji omogoči dostop do zahtevanih informacij.
Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 0901-01/2013, z dne 7. 3. 2014, odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Organ je pojasnil, da se dokumentacija, ki je predmet zahteve, nahaja v zadevi št. 430-22/2012, z naslovom Javno naročilo Izdelava IDP infrastrukturnih ureditev na območju Laško-jug-Marija Gradec in IDZ za most preko Savinje. Od dne 29. 1. 2013 se v tej zadevi, poleg celotne dokumentacije javnega naročila, nahaja še dokumentacija, s katero organ v času reševanja zahteve prosilke še ni razpolagal.
Zaradi razjasnitve dejanskega stanja je Pooblaščenec na organ naslovil dopis št. 090-49/2014/2, z dne 13. 3. 2014, s katerim ga je pozval, da mu posreduje zahtevane dokumente in pojasnilo, ali je v postopek vključil tudi izvajalca, družbo Andrejc, d.o.o.. Organ je z dopisom št. 0901-01/2013, z dne 18. 3. 2014 Pooblaščencu posredoval dokumentacijo, ki je predmet zahteve. Glede vključitve izvajalca v postopek pa organ ni ničesar pojasnil.
Pooblaščenec je družbi Andrejc d.o.o. (v nadaljevanju stranska udeleženka) poslal poziv za priglasitev stranske udeležbe št. 090-49/2014/5, z dne 19. 3. 2014, na katerega je stranska udeleženka odgovorila z dopisom z dne 27. 3. 2014. Pojasnila je, da nasprotuje, da se prosilki razkrijejo zahtevani dokumenti. Vsi ti dokumenti in celotna ponudba so poslovna skrivnost stranske udeleženke, ki ima sprejet Pravilnik o poslovni skrivnosti, na podlagi katerega so vse listine in podatki, vsebovani v dokumentih, ki jih prosilka zahteva, opredeljeni kot poslovna skrivnost. Prosilka se ukvarja s konkurenčno dejavnostjo, zato je več kot očitno, da želi preko instituta dostopa do informacij javnega značaja priti do tehničnih in tehnoloških podatkov ter know-howa stranske udeleženke, kar vse je rezultat dolgoletnega dela in prakse specifičnih znanj stranske udeleženke. Določeni izračuni in tehnične rešitve, ki so vsebovani v zahtevanih dokumentih, so konkurenčna prednost stranske udeleženke in so ravno zaradi tega razloga opredeljeni in varovani kot poslovna skrivnost. Razkritje podatkov, vsebovanih v zahtevanih dokumentih, bi pomenilo ogromno gospodarsko škodo. Prosilka bi prišla do podatkov, ki bi jih očitno uporabila pri opravljanju svoje gospodarske dejavnosti in bi z uporabo teh podatkov (nelojalno) konkurirala pri pridobivanju poslov na trgu in uničevanju konkurence, med katero spada stranska udeleženka. Vrednost samo enega posla, ki bi ga prosilka lahko dobila na podlagi tako pridobljenih podatkov, bi lahko znašala preko 70.000,00 evrov (kar je minimalna ocenjena škoda, ki bi stranski udeleženki nastala, če bi posel dobila prosilka ali druga konkurenčna družba). Stranska udeleženka je prepričana, da gre očitno za zasebni interes druge gospodarske družbe in nikakor za javni interes, da se te listine pregledajo. Ugotovitve organa so po mnenju stranske udeleženke točne. Zahtevani dokumenti so res le del celotne projektne dokumentacije, ki bo kot celota predmet posebne recenzije. Stranska udeleženka predlaga, da Pooblaščenec pritožbo zavrne.
Z dopisom št. 090-49/2014/8, z dne 8. 4. 2014 je Pooblaščenec organ pozval, naj pojasni, ali ga je stranska udeleženka seznanila s tem, da dokumentacija, ki je predmet zahteve, predstavlja njeno poslovno skrivnost. Organ je v dopisu št. 0901-01/2013, z dne 14. 4. 2014 navedel, da ne razpolaga s podatkom, ali dokumentacija, ki je predmet zahteve, predstavlja poslovno skrivnost stranske udeleženke.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Organ je na podlagi javnega naročila po odprtem postopku, objavljenega na portalu javnih naročil št. JN11305/2012 z dne 19. 10. 2012 (s spremembami), s stransko udeleženko sklenil pogodbo št. 430-22/2012, katere predmet je bila izdelava projektne dokumentacije za objekt »Infrastrukturne ureditve na območju Laško jug – Marija Gradec in most preko Savinje«. Iz zapisnika o izročitvi in prevzemu izvedenih del št. ZA-05_IDP_Laško, z dne 25. 11. 2013 izhaja, da je organ v trenutku izdaje izpodbijane odločbe razpolagal z naslednjimi dokumenti:
1. Načrt ureditve Lahomnice št. 026-122-2013-VGU;
2. Hidrološko hidravlična analiza št. 026-122-2013-H;
3. Geološko geomehansko poročilo št. 223/2013;
4. Geološko geomehansko poročilo št. 224/2013;
5. Geološko geomehansko poročilo št. 225/2013;
6. Elaborat geomehanskih in laboratorijskih raziskav št. 219/2013;
7. Elaborat dimenzioniranja voziščne konstrukcije št. 249/2013.
Na tem mestu Pooblaščenec pojasnjuje, da so predmet odločanja v tem postopku samo navedeni dokumenti, saj je v pritožbenem postopku treba presojati dejansko stanje, ki je obstajalo v času odločanja prvostopenjskega organa. Pooblaščenec pa na tem mestu pripominja, da je organ kasneje, tj. dne 24. 1. 2014, od stranske udeleženke prevzel tudi preostalo projektno dokumentacijo, kar je razvidno iz zapisnika o izročitvi in prevzemu izvedenih del št. ZA001_026_122_2013_OBČINA_LAŠKO_IDP_INFRASTRUKTURNIH_UREDITEV, z dne 24. 1. 2014.
Organ je dostop do dokumentov, ki so navedeni v prejšnjem odstavku, zavrnil zaradi obstoja izjeme od prostega dostopa po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Prosilka je obstoju te izjeme nasprotovala, zato je Pooblaščenec presojal, ali so glede obravnavane dokumentacije izpolnjeni vsi pogoji, ki morajo biti glede na določbo 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ podani kumulativno:
- dokument mora biti še v postopku izdelave pri organu,
- dokument mora biti še predmet posvetovanja v organu,
- specifični škodni test (razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine).
Podrobnejši kriterij za določitev dokumentov, ki so še v postopku izdelave, je določen v prvem odstavku 7. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS št. 76/2005 in 119/07; v nadaljevanju UPIJZ). Ta določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in ga vodi organ, štejejo podatki, ki se nahajajo v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje.
Kot izhaja iz zapisnika o izročitvi in prevzemu izvedenih del št. ZA-05_IDP_Laško, z dne 25. 11. 2013, je stranska udeleženka organu izročila dokumente, ki predstavljajo izvedena dela v skladu s pogodbo št. 430-22/2012. Pooblaščenec je ugotovil, da je vsebina obravnavnih dokumentov postala t.i. zaključen dokument v smislu prvega odstavka 7. člena UPIJZ s trenutkom, ko jo je organ prevzel kot »izvedeno delo« in je predstavnik organa dne 25. 11. 2013 podpisal zapisnik o izročitvi in prevzemu izvedenih del, kar je treba šteti kot zaključitev vseh obravnavanih dokumentov. Sam organ v tej fazi izdelave projektne dokumentacije za objekt »Infrastrukturne ureditve na območju Laško jug – Marija Gradec in most preko Savinje« namreč ne bo več spreminjal prevzetih dokumentov.
Dejstvo, da se vsebina, ki se nahaja v obravnavanih dokumentih, lahko spremeni na podlagi zahtev recenzijske komisije, določene s strani Direkcije Republike Slovenije za ceste, ne pomeni, da so dokumenti, ki jih je stranska udeleženka že uradno izročila organu, dokumenti, ki so v postopku izdelave. Vsebina dokumentov, ki jih je organ prevzel, je namreč zaključena in bo ostala ista, na podlagi morebitnih zahtev recenzijske komisije dopolnjeni oz. spremenjeni dokumenti pa bodo predstavljali nove dokumente v smislu ZDIJZ. Iz Projektne naloge za izdelavo IdP infrastrukturnih ureditev na območju Laško Jug - Marija Gradec in IDZ za most preko Savinje izhaja, da mora izvajalec projektno dokumentacijo izdelati, jo izročiti organu in jo nato popraviti oz. dopolniti po zahtevah recenzijske komisije. Gre torej za dve fazi izdelave projektne dokumentacije za objekt »Infrastrukturne ureditve na območju Laško jug – Marija Gradec in most preko Savinje«, pri čemer po zaključku prve faze nastane dokument, ki sam po sebi ne predstavlja končnega akta, ki mu je celoten postopek namenjen, temveč neke vrste osnutek le-tega. Poudariti je treba, da takšen osnutek predstavlja samostojen dokument, ki je zaključen v smislu ZDIJZ in UPIJZ, ko ga organ prevzame od stranske udeleženke kot rezultat določene stopnje oz. faze postopka izdelave projektne dokumentacije.
Upoštevaje vse navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da je organ dne 25. 11. 2013 od stranske udeleženke prevzel dokumentacijo, ki je predmet tega postopka, z namenom, da jo izroči v recenzijo recenzijski komisiji, določeni s strani Direkcije Republike Slovenije za ceste. To pomeni, da je bila ta dokumentacija s strani organa nedvomno končana in da ni več v postopku izdelave pri organu oz. pri stranski udeleženki, ki je ta dokument pripravila za organ. Pooblaščenec je zato zaključil, da prvi pogoj za obstoj izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena ni izpolnjen. Hkrati to pomeni, da zahtevana dokumentacija ni več predmet posvetovanja v organu (seveda bo predmet posvetovanja pri drugem organu – Direkciji Republike Slovenije za ceste, vendar so ta posvetovanja namenjena izdelavi novega dokumenta v smislu ZDIJZ), s čimer tudi drugi pogoj za obstoj izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena ni izpolnjen. Prav tako v obravnavanem primeru ni izpolnjen niti tretji kriterij, ki izhaja iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ namreč ni izkazal, da bi razkritje zahtevanega dokumenta povzročilo škodo v smislu napačnega razumevanja njegove vsebine. Glede tega kriterija je organ v izpodbijani odločbi navedel le, da še ni izdelana celotna dokumentacija, zato bi lahko razkritje dela dokumentov, s katerimi organ že razpolaga, povzročilo napačno razumevanje celote. Organ z ničemer ni konkretiziral škode v smislu napačnega razumevanja vsebine zahtevanega dokumenta. Takšnega pavšalnega argumenta ni mogoče upoštevati kot škodo, ki bi bila pravno relevantna za utemeljitev izjeme od prostega dostopa po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Dejstvo je, da ima vsakdo pravico pridobiti informacije o delu javnih oblasti in pravico do dostopa do dokumentov, iz katerih te informacije izhajajo, vsebina teh dokumentov pa ni nujno zavezujoča. Tako je tudi s projektno dokumentacijo, ki je predmet tega postopka, saj ta ne bo zavezujoča, dokler ne bo usklajena z zahtevami recenzijske komisije in tega se mora zavedati tudi prosilka. Pooblaščenec še pripominja, da lahko organ o neobvezujoči naravi v obravnavanem primeru zahtevane dokumentacije obvesti prosilko tako, da ji skupaj z dokumentacijo posreduje tudi opozorilo, da gre za neke vrste osnutek projektne dokumentacije, glede katerega ne jamči odškodninsko ali kako drugače, ter da vsebina dokumentacije, ki je predmet zahteve, ne bo nujno enaka vsebini dokumentacije, ki bo končna projektna dokumentacija, izdelana na podlagi javnega naročila št. JN11305/2012 z dne 19. 10. 2012. S takšnim obvestilom prosilki bi organ na enostaven način preprečil vsako morebitno možnost napačnega razumevanja posredovane dokumentacije.
Tolmačenje izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ na način, kot je to v izpodbijani odločbi storil organ, je povsem v nasprotju z namenom ZDIJZ, saj bi v praksi takšno tolmačenje pomenilo, da bi na podlagi te izjeme lahko javnosti omejili dostop do večine dokumentov, ki nastajajo med postopkom priprave projektne dokumentacije za različne posege v prostor na območju občine, kar bi bilo povsem v nasprotju z izrecno zahtevo po transparentnosti teh postopkov. ZDIJZ je v tem pogledu izjemno naklonjen transparentnosti, saj v 3. točki prvega odstavka 10. člena določa, da je vsak organ dolžan v svetovni splet posredovati predloge predpisov, programov, strategij in drugih podobnih dokumentov, ki se nanašajo na delovno področje organa. Med navedene dokumente praviloma sodijo tudi dokumenti, ki predstavljajo zaključek določene faze postopka prostorske ureditve občine oz. graditve za občino tako pomembnega objekta, kot je most, pa čeprav so po svojem smislu le predlogi oz. zasnove, ki še ne predstavljajo končne vsebine prostorske ureditve.
Pooblaščenec je zaključil, da zatrjevana izjema iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v konkretnem primeru ni podana in v nadaljevanju presojal, ali je podana izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, katere obstoj je zatrjevala stranska udeleženka. Na podlagi navedene določbe je izjema od prosto dostopnih informacij podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe (Zakon o gospodarskih družbah, Uradni list RS, št. 65/2009-UPB-3 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGD-1). Po prvem odstavku 39. člena ZGD-1 se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivni kriterij), po drugem odstavku istega člena pa podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivni kriterij). Poleg tega Pooblaščenec opozarja, da ZGD-1 v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Za opredelitev poslovne skrivnosti ni pomembno, kakšen pomen imajo ti podatki objektivno za družbo, temveč subjektivna odločitev družbe, da hoče zavarovati določen podatek kot poslovno skrivnost. Vendar pa mora biti za izpolnitev tega kriterija podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. S pisnim sklepom mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 40. člena ZGD-1). Odredba ne sme veljati za nazaj, kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala.
Stranska udeleženka je Pooblaščencu v prilogi dopisa z dne 27. 3. 2014 posredovala svoj Pravilnik o poslovni skrivnosti z dne 6. 9. 2012. Navedeni pravilnik vsebuje določbe o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost, da morajo biti le-ti označeni z oznako »poslovna skrivnost« ali »zaupno« (3. člen) in določbe o dolžnosti varovanja poslovnih skrivnosti. Pri pregledu obravnavnih dokumentov, ki jih je izdelala stranska udeleženka, je Pooblaščenec ugotovil, da nikjer ni niti oznake »poslovna skrivnost« niti oznake »zaupno«. To pomeni, da stranska udeleženka ni zadostila kriteriju za določitev poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju, saj dokumentov ni označila v skladu s svojim Pravilnikom o poslovni skrivnosti. Poleg tega stranska udeleženka tudi ni ravnala v skladu z 11. členom Pravilnika o poslovni skrivnosti, ki določa, da morajo tretje osebe, ki so upravičene pridobiti podatke, ki so poslovna skrivnost, pred pridobitvijo podpisati sporazum o varovanju poslovne skrivnosti. Kot izhaja iz pojasnila organa v dopisu št. 0901-01/2013, z dne 14. 4. 2014, ga stranska udeleženka z ničemer ni seznanila, da dokumentacija, ki mu jo je predala dne 25. 11. 2013, predstavlja poslovno skrivnost. Stranska udeleženka torej organu ni dala v podpis sporazuma o varovanju poslovne skrivnosti, kot je določeno v 11. členu Pravilnika o poslovni skrivnosti. Pooblaščenec je na podlagi navedenega, v nasprotju z navedbami stranske udeleženke, ugotovil, da stranska udeleženka ni ravnala v skladu s Pravilnikom o poslovni skrivnosti niti glede oznake niti glede postopka posredovanja te dokumentacije tretjim osebam. Nobene dileme ni, da stranska udeleženka v danem primeru ob predaji obravnavane dokumentacije dne 25. 11. 2013 organu ni predložila dokumenta, ki bi ustrezal zakonski določbi po prvem odstavku 39. člena ZGD-1, niti ni dokumentov označila kot poslovno skrivnost. Pooblaščenec se je seznanil tudi s 16. členom Pogodbe št. 430-22/2014, ki sta jo v zvezi z obravnavano dokumentacijo sklenila organ in stranska udeleženka. Navedeni člen določa, da sta pogodbeni stranki dolžni vse medsebojne dogovore, podatke in dokumentacijo, ki je predmet te pogodbe, in bodo označeni za zaupne, varovati kot poslovno oziroma uradno skrivnost. Tudi iz te določbe pogodbe izhaja obveznost, da je tista dokumentacija, ki je poslovna skrivnost, ustrezno označena. Kot že rečeno, obravnavana dokumentacija nima nobene oznake, ki bi kakorkoli kazala na to, da gre za poslovno skrivnost. Iz vsega navedenega izhaja, da niso izpolnjeni pogoji, ki jih za določitev poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju zahteva ZGD-1.
V nadaljevanju je Pooblaščenec presojal obstoj poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju, pri čemer je treba poudariti, da prosilka zahteva dostop do dokumentov, ki so bili pridobljeni v okviru postopka javnega naročanja, ki je urejen v Zakonu o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/2013 - UPB5 in 19/2014, v nadaljevanju ZJN-2). Temeljna načela (5. - 10. člena) tega zakona zagotavljajo javnost javnih naročil, tako splošni, kot tudi posebnim javnostim (npr. na javnem razpisu neuspelim ponudnikom), nadzor nad pravilnostjo dela javnega sektorja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Postopki javnih naročil morajo biti pregledni (transparentni), s tem pa je povezana tudi zahteva po javnosti (publiciteti). Preglednost in javnost postopkov sta določena v javnem interesu in v interesu zainteresiranih ponudnikov. V javnem interesu je namreč, da sta razvidna namen in način porabe javnih sredstev. Vsakdo, ki želi pridobiti javno naročilo, se mora tako podrediti posebnemu načinu sklepanja pravnih poslov. Ponudniki in naročniki se morajo torej že na podlagi samega zakona zavedati, da ne morejo pričakovati popolnega varstva poslovne skrivnosti v zvezi s pogodbo, sklenjeno na podlagi postopka javnega naročila.
Pomembno dejstvo je tudi, da gre v konkretnem primeru za izbranega ponudnika, zato je treba upoštevati določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se ne glede na izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. V zvezi s tem se je treba zavedati, da je sklepanje pogodbe z naročnikom v javnem sektorju specifično predvsem v tem, da gre za porabo javnih sredstev, zato je nadzor javnosti na tem področju izrednega pomena. Bistvena funkcija ZDIJZ je namreč ravno nadzorna funkcija, ki javnosti omogoča, da izvaja nadzor nad porabo javnih sredstev. Temu je namenjen tretji odstavek 6. člena ZDIJZ kot institut nadzora, ki omogoča vsem, da se lahko seznanijo s podatki o porabi javnih sredstev. Da se javnost dejansko seznani s podatkom o porabi javnih sredstev, pa je bistvenega pomena, da se seznani s podatki o tem, kako in za kaj so bila porabljena javna sredstva. Le na opisan način je omogočeno doseganje namena nadzora javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje oziroma zagotavljanje upravičene in smotrne porabe javnih sredstev. Slednje je mogoče zagotoviti zgolj s tem, da se javnosti omogoči tudi dostop do podatkov o tem, kaj točno naj bi izbrani ponudnik opravil v okviru porabe javnih sredstev. Šele celovita seznanjenost javnosti zagotavlja učinkovit nadzor v zvezi s smotrno porabo javnih sredstev. Ker gre v obravnavanem primeru za poslovno razmerje s subjektom javnega sektorja, se mora, glede na navedeno, stranska udeleženka, ki je vstopila v to razmerje, še dodatno zavedati, da je njena svoboda pri določitvi podatkov za poslovno skrivnost omejena ravno zaradi zahteve po transparentni porabi javnih sredstev, ko se troši denar davkoplačevalcev. Vsi ponudniki, ki želijo preko postopka javnega naročila vstopiti v pogodbeno razmerje z javnim sektorjem, se morajo zavedati možnosti, da pride do zahteve za dostop do ponudbene in vse nadaljnje dokumentacije, tako na podlagi ZJN-2, kakor tudi po določbah ZDIJZ. Ne gre za nekaj nepredvidljivega, na kar ponudniki ne bi mogli računati. Ravno nasprotno – osnovno vodilo postopka javnega naročanja je javnost postopka. Javnost mora imeti možnost, da preko dostopa do informacij javnega značaja preveri, ali je predložena ponudba zadostila vsem pogojem in merilom, ki jih je postavil naročnik, in ali je bil predmet naročila ustrezno izveden. Na ta način pride do izraza nadzorna funkcija pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki preprečuje slabo upravljanje in napake pri izvajanju oblasti, med njimi tudi napake v postopkih oddaje javnih naročil.
Pri objektivnem kriteriju opredelitve poslovne skrivnosti je nujno, da je potreba po varstvu očitna, kar pomeni, da je ali bi lahko bilo vsaki povprečni osebi jasno, da podatek mora biti zaupen že po svoji vsebini. Zakon dodaja še negativno določitev, da bi z izdajo podatka nastala občutna škoda (škodni test). Upoštevati je treba, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj (več o tem glej Komentar ZGD, 39. člen, str. 194 do 196). Dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti po drugem odstavku 39. člena ZGD-1 je primarno na podjetju, čigar podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali. Družba oz. podjetje ima praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu, na katerem deluje in natančno ve, kaj, kako in zakaj bi lahko vplivalo na konkurenčni položaj družbe. Takšno je tudi stališče Upravnega sodišča v sodbi pod opr. št. U 32/2008-25 z dne 8. 10. 2008 in pod opr. št. U 284/2008-35 z dne 27. 5. 2009.
Da stranska udeleženka napačno razume pojem poslovne skrivnosti v zvezi z javnimi naročili, kaže njena navedba, ko pravi, da so njena poslovna skrivnost vsi zahtevani dokumenti in celotna njena ponudba. V obravnavanem primeru je treba poudariti, kar je izpostavila že prosilka v pritožbi, in sicer, da je obravnavana dokumentacija obvezna sestavina projektne dokumentacije, skladno z ZGO-1. S to dokumentacijo se predpišejo določeni pogoji projektiranja in omejitveni ukrepi, ki narekujejo, na kakšen način in s kakšnimi ukrepi mora biti objekt projektiran in nato izveden, da bo skladen s predpisi, ki urejajo to področje. V konkretnem primeru to pomeni, da je morala stranska udeleženka kot izbrani ponudnik v celoti izpolnjevati zahteve iz javnega naročila ter pri izvedbi storitve v celoti zadostiti zahtevam vseh predpisov, ki so navedeni v Projektni nalogi za izdelavo IdP infrastrukturnih ureditev na območju Laško Jug - Marija Gradec in IDZ za most preko Savinje (Klasifikacijski načrt za projektno dokumentacijo (objavljen na spletni strani Ministrstva za promet in zveze, Direkcije RS za ceste), Splošni tehnični pogoji (Republiška uprava za ceste, junij 1994, november 1996), Posebni tehnični pogoji - opise del, ki jih je potrdil tehnični odbor TO 09 na DRSC na seji v decembru 2005, Evropska regulativa SIST EN in SIST ENV za projektiranje gradbenih konstrukcij, vse predhodno izdelane strokovne podlage in vsa druga gradiva, relevantna za izdelavo naloge, veljavna zakonodaja, pravilniki in standardi, Tehnične smernice za ceste (TSC), ki jih je Ministrstvo za promet sprejelo v letih od leta 2000 dalje,…). Ali je stranska udeleženka kot izbrana ponudnica izpolnila omenjene predpisane zahteve, izhaja iz dokumentacije, ki je predmet presoje v konkretnem primeru, saj gre za dokumentacijo, ki jo je stranska udeleženka izdelala kot storitev, za izvedbo katere je bila izbrana v postopku javnega naročanja. Obravnavani dokumenti torej ne vsebujejo nič drugega kot vsebino, ki je predpisana kot pogoj za izvedbo storitve javnega naročila. Kljub temu je Pooblaščenec dokumente podrobneje presojal, ali bi z razkritjem teh dokumentov stranski udeleženki nastala kakšna občutna škoda.
Obravnavana dokumentacija torej vsebuje le informacije, ki so predpisane za izdelavo projektne dokumentacije vrste IDP in IDZ. Podatki, ki jih vsebuje dokumentacija, so izračunljivi in dokazljivi, rešitve, ki jih je v obravnavani dokumentaciji predlagala stranska udeleženka, pa bodo služile kot strokovne podlage za dopolnitev prostorskih aktov in nadaljnjih faz projektiranja na območju Občine Laško. Stranska udeleženka je bila pri izdelavi te dokumentacije strogo vezana na zgoraj omenjene predpise, ki urejajo to področje in zato ni imela prostih rok. Iz obravnavane dokumentacije niso razvidni natančni izračuni in tehnične rešitve ter drugi postopki, ki bi predstavljali poslovno skrivnost stranske udeleženke. Ne gre torej za informacije, ki razkrivajo know-how stranske udeleženke, njen finančni položaj ali kadrovsko zmogljivost. Prav tako ne razkrivajo načina organizacije dela podjetja, inovativnosti in vlaganja v razvojne študije. Pooblaščenec meni, da nikakor ni mogoče pričakovati, da bi se kot poslovna skrivnost varoval podatek, kaj in kako bi konkretno podjetje za določen skupni znesek iz ponudbe izvedlo, katero storitev in za kakšno ceno. Javnost takšnih podatkov je nujna že z vidika varstva konkurence in morebitnih zlorab. Stranska udeleženka, na kateri je dokazno breme glede obstoja zatrjevane izjeme, ni z ničemer konkretizirala, kateri podatki iz obravnavane dokumentacije naj bi bili poslovna skrivnost, temveč ravno nasprotno navaja le, da so »določeni izračuni in tehnične rešitve« njena konkurenčna prednost. Nadalje stranska udeleženka pavšalno navaja, da bi razkritje podatkov, vsebovanih v zahtevanih dokumentih, pomenilo ogromno gospodarsko škodo, pri čemer navaja, da bi ji prosilka z uporabo teh podatkov (nelojalno) konkurirala pri pridobivanju poslov na trgu in bi vrednost samo enega posla, ki bi ga prosilka lahko dobila na podlagi tako dobljenih podatkov, lahko znašala 70.000,00 evrov. Na kakšen način naj bi potekala ta nelojalna konkurenca, stranska udeleženka ni z ničemer pojasnila. Poleg vsega navedenega je Pooblaščenec ugotovil, da organ idejne projekte in podobno dokumentacijo objavlja na svoji spletni strani (npr. idejni projekt za gradnjo pešpoti in kolesarske poti: http://www.lasko.si/images/vsebine/projekti/kolesarska-pot-g17-porocilo.pdf), kar je še dodaten argument, da ne gre za takšno vrsto dokumentacije dokumentacijo, ki bi jo bilo mogoče opredeliti kot poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju. Po pregledu obravnavane dokumentacije in presoji vseh navedenih argumentov je Pooblaščenec ugotovil, da ne gre za poslovno skrivnost stranske udeleženke po objektivnem kriteriju, saj ji z razkritjem te dokumentacije ne bi nastala občutna škoda.
Pooblaščenec še dodatno opozarja, da obravnavana dokumentacija ne more biti določena za poslovno skrivnost, ker gre za podatke, ki so po zakonu javni. Kot je pojasnjeno že zgoraj, gre za podatke, ki odražajo izpolnjevanje predmeta pogodbe, ki ga je organ plačal z javnimi sredstvi, zato je te podatke dopustno razkriti javnosti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Poleg tega pa tudi nikakor ni mogoče pričakovati, da bi bili podatki, ki se nanašajo na stanje okolja in poseg v okolje v zvezi z občinskim prostorskim načrtom, določeni za poslovno skrivnost. Takšni podatki so namreč javni na podlagi 2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki med drugim določa, da se ne glede na izjeme od prostega dostopa dovoli dostop do informacij, če gre za podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. Varstvo okolja ureja Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS št. 39/06 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZVO-1), ki temelji na načelu sodelovanja, na podlagi katerega država in občina omogočata javnosti sodelovanje pri sprejemanju politik, strategij, programov, planov, načrtov in splošnih pravnih aktov, ki se nanašajo na varstvo okolja (6. člen ZVO-1), in na načelu javnosti, skladno s katerim ima javnost pravico sodelovati v postopkih sprejemanja predpisov, politik, strategij, programov, planov in načrtov, ki se nanašajo na varstvo okolja, skladno s tem zakonom (13. člen ZVO-1). Glede na to, da bo obravnavana dokumentacija služila za dopolnitev prostorskih aktov Občine Laško in nadaljnjih faz projektiranja, je Pooblaščenec ugotovil, da gre za dokumentacijo, ki jo je treba opredeliti kot eno izmed faz sprejemanja planov oz. načrtov, ki se nanašajo varstvo okolja, zato je njihova javnost nujna že z vidika 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Če ta dokumentacija ne bi bila dostopna javnosti, bi bilo namreč javnosti onemogočeno sodelovanje v tem postopku, s čimer bi bili kršeni omenjeni načeli prava varstva okolja.
Pooblaščenec je zaključil, da izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana, je pa podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Slednja kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1). Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. Že iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice dostopa do informacij javnega značaja.
Po pregledu obravnavane dokumentacije je Pooblaščenec ugotovil, da vsebuje imena, priimke in izobrazbo pooblaščenih inženirjev. Na podlagi drugega odstavka 123. člena ZGO-1 sprejet Pravilnik o obliki in vsebini ter o načinu vodenja imenika Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Inženirske zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 123/2003, 56/2005 in 108/2009-ZGO-1C) v 32. členu določa, da je podatek o tem, ali je posameznik vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev, ki ga vodi Inženirska zbornica Slovenije in podatek o tem, kakšno pooblastilo ima, javen. Navedeni osebni podatki pooblaščenih inženirjev tako niso varovani osebni podatki, saj so prosto dostopni na spletni strani Inženirske zbornice Slovenije, ki omogoča iskanje po imenih in priimkih. Pooblaščenec je preveril, ali so podatki za pooblaščene inženirje, ki so navedeni v zahtevanih dokumentih, vpisani v imeniku pooblaščenih inženirjev na spletnem naslovu http://www.izs.si/imeniki-seznami/imenik-pooblascenih-inzenirjev/vpogled-v-imenik-pooblascenih-inzenirjev/. Pri tem je Pooblaščenec ugotovil, da so ime, priimek in izobrazba pooblaščenih inženirjev javno dostopni na navedeni spletni strani, in ker so v konkretnem primeru pooblaščeni inženirji navedeni v zvezi z izvrševanjem svojih pooblastil, ki jih imajo v skladu z določbami ZGO-1, ti podatki niso izjema od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Povedano drugače imena, priimki in izobrazba pooblaščenih inženirjev so v konkretnem primeru prosto dostopne informacije javnega značaja. V obravnavani dokumentaciji pa so navedena tudi imena in priimki drugih posameznikov, ki so sodelovali pri pripravi obravnavane dokumentacije. Ti podatki pa so varovani osebni podatki in predstavljajo izjemo od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ mora z uporabo t.i. delnega dostopa (7. člen ZDIJZ) prosilki omogočiti dostop do zahtevane dokumentacije tako, da prekrije varovane osebne podatke na način, kot je določen v 1. točki izreka te odločbe.
Prosilec ima, na podlagi 17. člena ZDIJZ, pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo. Organ nima nikakršne pravice prosilcu odreči pravice do oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo. Edino omejitev, ki vpliva na obliko informacije, predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Pooblaščenec ni ugotavljal, ali je obravnavana dokumentacija zavarovana z zakonom, ki ureja avtorsko pravico in posledično, ali je iz tega razloga mogoče omejiti način seznanitve z zahtevano informacijo, ker je ugotovil, da tudi v primeru, če bi zahtevani dokument predstavljal avtorsko delo, ne bi bilo ovir za njegovo posredovanje prosilcu. Materialne avtorske pravice na obravnavani dokumentaciji so bile namreč v 21. členu pogodbe št. 430-22/2012 v celoti prenesene na organ. Pravica do reprodukcije avtorskega dela in distribucije te reprodukcije sta materialni avtorski pravici, ki sta bili z navedeno pogodbo preneseni na organ. Imetnik materialnih avtorskih pravic na zahtevanem dokumentu je torej organ. Iz tega izhaja, da lahko sam odloča, kdaj, komu in pod kakšnimi pogoji bo reproduciral zahtevani dokument in nadalje distribuiral njegove kopije. Pooblaščenec je zato odločil, da se obravnavana dokumentacija posreduje prosilki v obliki, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilke delno ugoditi. Pooblaščenec je na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz izreka. V preostalem delu, glede osebnih podatkov, ki jih je organ dolžan prekriti v skladu s 1. točko izreka te odločbe, je Pooblaščenec pritožbo prosilke kot neutemeljeno zavrnil na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP in v svoji odločbi navedel pravilne razloge za zavrnitev zahteve.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka