Prosilec - Komunalno podjetje Ormož
+ -Številka: 090-47/2014/6
Kategorije: Ali dokument obstaja, Poslovna skrivnost
POVZETEK:
Prosilec je zahteval, da mu organ posreduje določene dokumente v zvezi s ceno, ki jo organ v zvezi z odlaganjem komunalnih odpadkov zaračunava kot "namenska sredstva za ureditev odlagališča". Prosilec je v pritožbi navedel, da se ne strinja z navedbami organa v zavrnilnem delu izpodbijane odločbe, ter da dokument, ki mu ga je organ posredoval, ne vsebuje podatkov, ki jih je zahteval. Pooblašečnec je ugotovil, da organ z dokumenti, do katerih je dostop zavrnil, ne razpolaga, zato jih prosilcu ne more posredovati. Dokument, ki ga je organ posredoval prosilcu, pa res ni informacija, ki jo je prosilec zahteval, zato je Pooblaščenec organu naložil, da prosilcu posreduje druge dokumente (določene ankse h koncesijski pogodbi), iz katerih zahtevani podatki dejansko izhajajo.
ODLOČBA:
Številka: 090-47/2013/6
Datum: 22. 4. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2 in 23/2014; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP) ter drugega odstavka 248. člena ZUP, o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 3. 3. 2014, zoper odločbo Komunalnega podjetja Ormož d.o.o., Hardek 21c, 2270 Ormož (v nadaljevanju organ), št. 40-2/2014, z dne 21. 2. 2014, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O :
1. Pritožbi prosilca z dne 3. 3. 2014 zoper odločbo Komunalnega podjetja Ormož d.o.o. št. 40-2/2014, z dne 21. 2. 2014 se delno ugodi in se točka A2 izreka izpodbijane odločbe odpravi ter se odloči, da mora organ prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopije:
- prvega odstavka 2. člena Aneksa št. 1 h Koncesijski pogodbi za izvajanje gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov z dne 16. 9. 2002, št. 352-184/02 HZ, z dne 1. 12. 2004;
- 1. in 2. člena Aneksa št. 9 h Koncesijski pogodbi za izvajanje gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov, štev. 352-184/02 HZ z dne 16. 9. 2002, št. 353-16/97, z dne 10. 9. 2012;
- 1. in 2. člena Aneksa št. 10 h Koncesijski pogodbi za izvajanje gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov, štev. 352-184/02 HZ z dne 16. 9. 2002, št. 353-16/97, z dne 9. 9. 2013.
2. V delu, ki se nanaša na točki A3 in A4 izreka izpodbijane odločbe, se pritožba prosilca zavrne.
3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilec je dne 9. 1. 2014 na organ naslovil zahtevo, naj mu v obliki fotokopij posreduje:
- soglasje pristojnega ministrstva iz leta 2004 k cenam odlaganja komunalnih odpadkov, na podlagi katerega je organ zaračunaval namenska sredstva za ureditev odlagališča v višini 8,33 SIT/kg;
- dokument, na podlagi katerega organ obračunava v prejšnji alineji navedena namenska sredstva tudi po 1. 5. 2013;
- pisno zahtevo Občine Ormož za pripravo poročila o zbranih sredstvih za obdobje januar-september 2013;
- spremni dopis, s katerim je organ Občini Ormož posredoval v prejšnji alineji navedene podatke.
Organ je zahtevo prosilca delno zavrnil z odločbo št. 40-2/2014, z dne 21. 2. 2014. Organ je zavrnil dostop do dokumentov iz tretje in četrte alineje zahteve prosilca (točki A3 in A4 izreka izpodbijane odločbe), v preostalem delu pa je zahtevi ugodil. Kot dokumente, ki jih je prosilec zahteval v prvi alineji zahteve, je organ navedel (točka A1 izreka izpodbijane odločbe): soglasje št. 3423-42/2004-10, z dne 3. 11. 2004, sklep Občinskega sveta št. 352-333/04 4 17, z dne 1. 10. 2004 in predhodno prijavo cen št. 353-01-5/2004, z dne 25. 10. 2004. Kot dokument, ki ga je prosilec zahteval v drugi alineji zahteve, je organ prosilcu posredoval sklep Občinskega sveta št. 354-39/2013, z dne 2. 4. 2013 (točka A2 izreka izpodbijane odločbe). V obrazložitvi odločbe je organ pojasnil, da izvaja dejavnost gospodarske javne službe na podlagi koncesijske pogodbe in aneksov, v katerih je določeno letno poročilo o zbranih sredstvih. Zato je organ tretjo in četrto alinejo zahteve zavrnil. V koncesijski pogodbi št. 352-184/02 HZ, z dne 19. 9. 2002 je v 28. členu definirano naslednje: »Nobena pogodbena stranka ne sme v času trajanja pogodbe v kakršnikoli obliki ali na kakršnemkoli sredstvu izraziti ali pustiti izročiti tretji osebi informacijo o tej pogodbi, vključno s prilogami pogodbe, poslovanju in drugih podatkov, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba.«
Prosilec je v pritožbi z dne 3. 3. 2013 navedel, da vlaga pritožbo zoper točko A2 izreka odločbe št. 40-2/2014, z dne 21. 2. 2014, v kateri je navedeno, da se ugodi njegovi zahtevi za dostop do dokumenta, na podlagi katerega organ obračunava v prejšnji alineji navedena namenska sredstva tudi po 1. 5. 2013 (prosilec je v pritožbi pomotoma navedel letnico 2014, op. Pooblaščenec). Sklep Občinskega sveta št. 354-39/2013, z dne 2. 4. 2013, ki ga je organ v zvezi s tem delom zahteve poslal prosilcu, ne ustreza njegovi zahtevi, saj v njem ni zahtevane vsebine. Prosilec vlaga pritožbo tudi zoper točki A3 in A4 izreka izpodbijane odločbe, saj organ ni utemeljil zavrnitve zahteve. V odločbi se organ iz neznanega vzroka sklicuje na določbo koncesijske pogodbe, ki nima nobene zveze z zahtevo prosilca. Prosilec ni zahteval koncesijske pogodbe, ampak pisno zahtevo Občine Ormož za pripravo poročila o zbranih sredstvih za obdobje januar-september 2013 in spremni dopis, s katerim je organ Občini Ormož posredoval v prejšnji alineji naveden podatke. Prosilec meni, da bi organ lahko zavrnil izročitev zahtevanih dokumentov samo v primeru, da dokumenta ne obstajata, vendar bi to moral navesti v odločbi.
Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 136-3/2014, z dne 7. 3. 2014, odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Pri tem je organ pojasnil, da odločitve ne bo spreminjal, saj je prosilcu posredoval tiste podatke, ki jih je zahteval in s katerimi razpolaga. Organ je še navedel, da koncesijska pogodba ne more biti predmet prostega dostopa, saj vsebuje podatke, za katere sta se pogodbeni stranki s podpisom omenjene pogodbe zavezali, da jih ne bosta prosto razkrivali. Organ povzema določbo 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Zaradi razjasnitve dejanskega stanja je Pooblaščenec na organ naslovil poziv št. 090-47/2014/3, z dne 12. 3. 2014, s katerim je zahteval, da mu organ posreduje zahtevane dokumente oz. pojasnilo, zakaj s temi dokumenti ne razpolaga. Organ je odgovoril z dopisom št. 136-5/2014, z dne 17. 3. 2014, v katerem je pojasnil, da je bila Koncesijska pogodba za izvajanje gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov št. 352- 184/02HZ, z dne 16. 9. 2002 sklenjena med koncedentom (Občina Ormož) in koncesionarjem (organ). V aneksu h Koncesijski pogodbi številka 1, z dne 1. 12. 2004 je bila v 2. členu opredeljena višina stroška za pridobivanje novega prostora za odlaganje oziroma sanacijo v višini 8,33 SIT/kg. V aneksu številka 9, z dne 10. 9. 2012 se je osnovna pogodba podaljšala do 16. 9. 2013. V aneksu številka 10, z dne 9. 9. 2013 se je osnovna pogodba podaljšala do 16. 9. 2014. Tako je koncesijska pogodba dokument, na podlagi katerega organ obračunava namenska sredstva v višini 8,33 SIT/kg tudi po 1. 5. 2013. Ker je bila koncesijska pogodba sklenjena pred uveljavitvijo Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/2009), mora organ to ceno vključiti v ceno izvajanja storitev, kar je skladno s 26. členom Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012 in 109/2012). Iz evidence odloženih komunalnih odpadkov za leto 2013 je razvidna količina odloženih odpadkov, za katere so se obračunala namenska sredstva, ki jo mora organ kvartalno poslati koncendentu. Sklep Občinskega sveta Občine Ormož št. 354-39/2013 02/23, z dne 2. 4. 2013 je določil skupno ceno za odlaganje komunalnih odpadkov. V to ceno so v elaboratu, ki je izhodišče za oblikovanje cene, bili vključeni namensko zbrani prihodki za sanacijo odlagališča, skladno s koncesijsko pogodbo in aneksi k osnovni pogodbi. V pogodbi je določena cena za sanacijo deponije, ki je pri oblikovanju cene s sklepom Občinskega sveta Občine Ormož št. 354-39/2013 02/23, z dne 2. 4. 2013 vključena v ceno izvajanja storitev. V nadaljevanju dopisa je organ navedel, da dokumentacije, ki jo je prosilec zahteval v tretji in četrti alineji zahteve, nima, ker je potrebne dokumente poslal po elektronski pošti brez posebnega spremnega dopisa in zahtevka občine, ki je bil opredeljen v pogodbi in aneksih. Organ je Pooblaščencu posredoval izpise elektronske pošte. Dne 22. 10. 2013 je bila g. Romanu Rozmanu poslana količina odloženih odpadkov za obdobje od dne 1. 9. 2013 do dne 30. 9. 2013. Na podlagi predhodnih mesečnih sporočil je Občina Ormož, na podlagi skupne količine odloženih odpadkov, posredovala zahtevek za izplačilo. Skladno s koncesijsko pogodbo in aneksi se pripravi končni obračun po sprejetju letnega poročila, ki se pripravi do zadnjega dne v mesecu februarju za preteklo leto. Tako posebnega poročila o zbranih sredstvih za obdobje januar-september 2013 organ nima, ker se ob koncu leta pripravi končno poročilo. Občini Ormož je organ letno poročilo dostavil za leto 2013, vendar ga do pošiljanja tega odgovora Občina Ormož še ni sprejela. Skladno z aneksom je organ po koncu tretjega kvartala poslal Občini Ormož odložene količine odpadkov za obdobje januar-september 2013. Organ je priložil evidenco odloženih količin za posamezni mesec, ki je podlaga za zahtevek. Na podlagi tega dokumenta je Občina Ormož izstavila zahtevek št. Z13233, z dne 22. 10. 2013 za nakazilo zbranih namenskih sredstev. Skladno z 28. členom koncesijske pogodbe, podpisane dne 16. 9. 2002, št. 352-184/02 HZ, organ meni, da pogodba izpolnjuje pogoje po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ in predstavlja izjemo do prostega dostopa do informacij javnega značaja.
Pooblaščenec je dne 21. 3. 2014 prejel dopis, v katerem je prosilec navedel, da se poskuša organ izviti iz zadrege z nekorektnim in neresničnim sklicevanjem na koncesijsko pogodbo, ki je bila po mnenju prosilca dvakrat nezakonito podaljšana. Navedba, da je občinski svet dne 2. 4. 2013 potrdil ceno odlaganja, ki vsebuje tudi namenska sredstva v skladu z Uredbo, je neresnična. Prosilec je seznanjen z elaboratom, ki je bil predložen občinskemu svetu in ni bil pripravljen v skladu z 9. členom Uredbe ter ne vsebuje nobene informacije o vkalkuliranih namenskih sredstvih. Prosilec vztraja pri svoji zahtevi.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Prosilec ne oporeka odločitvi organa v točki A1 izreka izpodbijane odločbe, zato je ta del odločbe št. 40-2/2014, z dne 21. 2. 2014 postal dokončen in pravnomočen.
Pritožba prosilca se nanaša na odločitev organa v točkah A2, A3 in A4 izreka izpodbijane odločbe. V točki A2 je organ zahtevi prosilca ugodil in mu posredoval dokument, vendar pa je prosilec v pritožbi navedel, da sklep Občinskega sveta št. 354-39/2013, z dne 2. 4. 2013, ki mu ga je posredoval organ, ne ustreza njegovi zahtevi, saj v njem ni zahtevane vsebine. Iz navedenega izhaja, da prosilec v tem delu vlaga pritožbo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZDIJZ, ki med drugim določa, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru iz četrtega odstavka 25. člena tega zakona. Četrti odstavek 25. člena ZDIJZ predvideva način ravnanja stranke v primeru, ko organ njeni zahtevi ugodi in ji posreduje informacije javnega značaja, vendar pa je prosilec mnenja, da to niso informacije, ki jih je zahteval (več Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Senko Pličanič et al., Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, str. 214). Pooblaščenec je zato moral najprej ugotoviti, ali organ razpolaga z dokumentom, ki vsebuje podatke, ki jih je zahteval prosilec, in ali je organ ta dokument že posredoval prosilcu.
Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Kot izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Po pregledu vsebine sklepa Občinskega sveta Občine Ormož št. 354-39/2013 02/23, z dne 2. 4. 2013, ki ga je organ posredoval prosilcu, je Pooblaščenec ugotovil, da ne vsebuje informacij o tem, da organ obračunava namenska sredstva za ureditev odlagališča v višini 8,33 SIT/kg tudi po 1. 5. 2013. Dokument, ki ga je organ posredoval prosilcu, torej res ni informacija javnega značaja, ki jo je prosilec navedel v zahtevi. Na podlagi pojasnil organa v dopisu št. 136-5/2014, z dne 17. 3. 2014 je Pooblaščenec ugotovil, da je bil strošek za pridobivanje novega prostora za odlaganje oziroma sanacijo v višini 8,33 SIT/kg določen v prvem odstavku 2. člena Aneksa št. 1 h Koncesijski pogodbi za izvajanje gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov z dne 16. 9. 2002, št. 352-184/02 HZ, z dne 1. 12. 2004. Podpisanih je bilo še več aneksov. Po pregledu Aneksa št. 9 h Koncesijski pogodbi za izvajanje gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov, štev. 352-184/02 HZ z dne 16. 9. 2002, št. 353-16/97, z dne 10. 9. 2012 je Pooblaščenec ugotovil, da iz 1. in 2. člena navedenega aneksa izhaja, da je bila med drugim podaljšana tudi veljavnost aneksa št. 1., in sicer za dobo 1 leta, tj. do dne 16. 9. 2013. Nato pa je bila veljavnost aneksa št. 1. podaljšana še enkrat za dobo 1 leta, tj. do dne 16. 9. 2014, in sicer z Aneksom št. 10 h Koncesijski pogodbi za izvajanje gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov, štev. 352-184/02 HZ z dne 16. 9. 2002, št. 353-16/97, z dne 9. 9. 2013, kar je navedeno v 1. in 2. členu navedenega aneksa.
Organ torej obračunava namenska sredstva za ureditev odlagališča v višini 8,33 SIT/kg tudi po 1. 5. 2013 na podlagi naslednjih dokumentov:
- prvi odstavek 2. člena Aneksa št. 1 h Koncesijski pogodbi za izvajanje gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov z dne 16. 9. 2002, št. 352-184/02 HZ, z dne 1. 12. 2004 (v nadaljevanju Aneks št. 1);
- 1. in 2. člen Aneksa št. 9 h Koncesijski pogodbi za izvajanje gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov, štev. 352-184/02 HZ z dne 16. 9. 2002, št. 353-16/97, z dne 10. 9. 2012 (v nadaljevanju Aneks št. 9) in
- 1. in 2. člen Aneksa št. 10 h Koncesijski pogodbi za izvajanje gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov, štev. 352-184/02 HZ z dne 16. 9. 2002, št. 353-16/97, z dne 9. 9. 2013 (v nadaljevanju Aneks št. 10).
Edini razlog za zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja je morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih taksativno določa ZDIJZ v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. V izpodbijani odločbi se organ sklicuje na določbo koncesijske pogodbe, ki opredeljuje poslovno skrivnost, iz česar izhaja, da zatrjuje izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da je izjema od prosto dostopnih informacij podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.
Poudariti je treba, da pojem poslovne skrivnosti vsebuje jasen koncept podatkov z določeno gospodarsko vrednostjo oziroma podatkov, ki predstavljajo določeno konkurenčno prednost podjetja na trgu. V obravnavanem primeru je bilo torej treba ugotoviti, ali gre pri zahtevanih podatkih po vsebini za tovrstne informacije in posledično, ali se organ sploh lahko sklicuje na izjemo poslovne skrivnosti. Po 39. členu Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGD-1) je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). Za obravnavani primer pa je relevanten zlasti tretji odstavek 39. člena ZGD-1, ki izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Konkreten primer je specifičen predvsem v tem, da so predmet zahteve aneksi h koncesijski pogodbi, na podlagi katerih organ izvaja gospodarsko javno službo odlaganja ostankov komunalnih odpadkov, ki je obvezna občinska gospodarska javna služba, zato je nadzor javnosti izrednega pomena. Po pregledu vseh obravnavanih določb iz aneksov h koncesijski pogodbi je Pooblaščenec ugotovil, da vsebujejo podatek o tem, kateri elementi sestavljajo ceno odlaganja komunalnih odpadkov (prvi odstavek 2. člena Aneksa št. 1) in podatek o tem, za kakšno obdobje se je veljavnost koncesijske pogodbe podaljšala (1. in 2. člen Aneksa št. 9 in 1. in 2. člen Aneksa št. 10). Da bi se ti podatki varovali kot poslovna skrivnost, nikakor ni mogoče pričakovati. Iz teh podatkov izhaja, za kakšno obdobje je bila sklenjena oz. podaljšana koncesijska pogodba, in znesek določenih elementov cene storitve, ki se izvaja kot javna služba, kar z institutom poslovne skrivnosti, s katerim se varujejo podatki, ki vplivajo na konkurenčni položaj subjekta, ni povezano. Subjekt, ki izvaja gospodarsko javno službo odlaganja ostankov komunalnih odpadkov, mora za to storitev določiti ceno po vnaprej določeni metodologiji v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012 in 109/2012), soglasje k tej ceni pa poda Občinski svet Občine Ormož, zato elementov te cene ne moremo šteti za poslovno skrivnost. Kot izhaja iz navedb organa, je bila v konkretnem primeru obravnavana cena določena po predpisani metodologiji, soglasje k ceni pa je podal Občinski svet Občine Ormož s sklepom št. 352-333/04 4 17, z dne 1. 10. 2004, zato ni mogoče reči, da gre za podatek, ki bi vplival na konkurenčni položaj družbe oziroma organa v obravnavanem primeru. Podatek o podaljšanju koncesijske pogodbe pa ne razkriva ničesar drugega kot to, za kakšno obdobje je sklenjena oz. podaljšana pogodba, na podlagi katere je Občina Ormož prenesla izvajanje javne službe na organ. Podatek o »prenehanju koncesijske pogodbe in njenem morebitnem podaljšanju« je celo na zakonski ravni določen kot obvezna vsebina koncesijske pogodbe, in sicer v prvem odstavku 39. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGJS). Če bi dopustili možnost, da organ tovrstne podatke enostransko označi za poslovno skrivnost, bi povsem onemogočili nadzor javnosti nad zakonitostjo postopka sklepanja koncesijske pogodbe. Na podlagi obravnavanih določb aneksov je namreč mogoče ugotavljati, ali sta organ in Občina Ormož pri sklepanju predmetne pogodbe upoštevala določene določbe ZGJS in Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Te določbe zato ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti organa.
Pooblaščenec je zaključil, da obravnavani podatki že po vsebini ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti, ker gre za podatke, ki so javni že na podlagi zakona, saj so povezani z opravljanjem javne funkcije (tretji odstavek 6. člena ZDIJZ). Pojem »javne funkcije« namreč ni vezan zgolj na funkcionarje v državnih organih in organih lokalnih skupnosti, saj ne gre terminus technicus. Pojem »javna funkcija« iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ je treba s sistematično in teleološko razlago povezati s pojmom »javne službe« v javnopravnem pomenu te pojmovne zveze (39. člen Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGJS) in prvi odstavek 1. člena ZDIJZ). Smiselno enako stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi št. IU 1410/2013-13, z dne 25. 5. 2011.
Opozoriti je treba, da morajo biti izvajalci javne službe (kamor kot spada tudi organ) pri določanju poslovne skrivnosti zelo restriktivni, ker mora biti izvajanje javne službe v osnovi transparentno. Zgolj tiste podatke, ki se nanašajo na delovanje organa na trgu in pomenijo zanj konkurenčno prednost oziroma bi lahko vplivali na njegov tržni konkurenčni položaj, lahko organ označi za poslovno skrivnost. Pri tem pa je treba izhajati iz načelnega stališča, da je organ kot izvajalec javne službe zavezan k preglednemu poslovanju in da njegov položaj ni primerljiv s pravnimi osebami, ki izvajajo izključno tržno dejavnost.
Pooblaščenec še pripominja, da je organ tudi že sam prosilcu razkril podatek o višini namenskih sredstev za ureditev odlagališča ter tudi podatek o tem, za kakšno obdobje se je veljavnost koncesijske pogodbe podaljšala (v dopisu št. 136-5/2014, z dne 17. 3. 2014, ki ga je organ poslal prosilcu v vednost). Navedeno nedvomno kaže na to, da organ obravnavanih podatkov tudi sicer ne varuje kot poslovno skrivnost. Pooblaščenec še pripominja, da se v koncesijski pogodbi (28. člen) nahaja zelo splošna pogodbena klavzula z naslovom »Poslovna tajnost«, ki se nanaša samo na informacije, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Iz vsega ugotovljenega pa torej izhaja, da podatki, ki so predmet zahteve prosilca, z institutom poslovne skrivnosti sploh niso povezani, zato je Pooblaščenec ugotovil, da ne sodijo med podatke, ki jih varuje omenjena določba koncesijske pogodbe.
Pooblaščenec je zaključil, da obravnavani podatki v Aneksih št. 1., 9. in 10 že pojmovno ne ustrezajo poslovni skrivnosti po ZGD-1, ker ne vplivajo oziroma ne morejo vplivati na tržni ali konkurenčni položaj, s čimer tudi ne ustrezajo zakonski izjemi iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec je zaključil, da je organ na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejstva glede obstoja zahtevanih dokumentov in glede izjeme od prostega dostopa, zato je dopolnil postopek in odpravil točko A2 izreka izpodbijane odločbe. Pooblaščenec je, na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP, v tem delu sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Zahteva prosilca se nanaša le na določene podatke v obravnavanih aneksih h koncesijski pogodbi. Pooblaščenec je dolžan odločati v okviru zahteve in pritožbe prosilca, zato se ni spuščal v ugotavljanje, ali so tudi preostali vsebinski deli obravnavanih aneksov prosto dostopne informacije. Iz istega razloga organu na podlagi te odločbe ni treba razkriti preostalih delov vsebine posameznih aneksov, ampak jih lahko izloči na podlagi analogne uporabe določbe 7. člena ZDIJZ (delni dostop).
V nadaljevanju reševanja pritožbe je Pooblaščenec ugotovil, da organ prve stopnje ne razpolaga niti s pisno zahtevo Občine Ormož za pripravo poročila o zbranih sredstvih za obdobje januar-september 2013 niti s spremnim dopisom, s katerim je organ Občini Ormož posredoval navedene podatke (tretja in četrta alineja zahteve prosilca).
Organ je v dopisu št. 136-5/2014, z dne 17. 3. 2014 navedel, da dokumentacije, ki jo je prosilec zahteval v tretji in četrti alineji zahteve, nima, ker je potrebne dokumente poslal po elektronski pošti brez posebnega spremnega dopisa in zahtevka občine, ki je bil opredeljen v pogodbi in aneksih. Pooblaščenec ne vidi razumnih razlogov, zaradi katerih bi podvomil v navedbo, iz katere izhaja, da zahteva Občine Ormož za pripravo poročila o zbranih sredstvih za obdobje januar-september 2013 ne obstaja, ker je organ te podatke dolžan posredovati Občini Ormož že na podlagi same pogodbe in aneksov. Da je organ dolžan Občini Ormož za posamezni kvartal sporočiti stanje zbranih namenskih sredstev, je namreč določeno v 3. členu Aneksa št. 10, zato ni razloga, zaradi katerega bi Občina Ormož morala na organ nasloviti posebno zahtevo za posredovanje teh podatkov. Organ je torej te podatke za posamezni kvartal dolžan posredovati Občini Ormož že na podlagi samega Aneksa št. 10. Pooblaščenec zato verjame, da organ ne razpolaga z dokumentom, ki ga je prosilec zahteval v tretji alineji zahteve.
Pooblaščenec ne more slediti argumentu organa v dopisu št. 136-5/2014, z dne 17. 3. 2014, da nima spremnega dopisa, s katerim je organ Občini Ormož posredoval poročila o zbranih sredstvih za obdobje januar-september 2013, ker je potrebne dokumente poslal po elektronski pošti brez posebnega spremnega dopisa. Organ se pri tem sklicuje na dne 22. 10. 2013 poslano elektronsko sporočilo, s katerim je Občini Ormož posredoval podatke o količini odloženih odpadkov za obdobje od dne 1. 9. 2013 do dne 30. 9. 2013. Pooblaščenec je ugotovil, da to elektronsko sporočilo ne vsebuje podatkov o zbranih sredstvih za obdobje januar-september 2013, ampak so v njem navedeni podatki o količini odločenih odpadkov v tem obdobju. Iz navedb organa torej jasno izhaja, da sploh ne razpolaga s poročilom o zbranih sredstvih za obdobje januar-september 2013, iz česar logično sledi, da takšnega poročila organ Občini Ormož ni posredoval. To pa pomeni, da tudi spremni dopis, s katerim bi organ Občini Ormož posredoval poročila o zbranih sredstvih za obdobje januar-september 2013, pri organu ne obstaja.
Pooblaščenec meni, da je prosilec povsem upravičeno pričakoval, da je organ Občini Ormož posredoval poročilo o zbranih sredstvih za obdobje januar-september 2013, saj dolžnost posredovanja teh podatkov za posamezne kvartale izhaja iz 3. člena Aneksa št. 10. Vendar pa iz navedb organa in priložene dokumentacije izhaja, da organ poročil o zbranih sredstvih za obdobje januar-september 2013 Občini Ormož ni posredoval, kar organu zagotovo ni v prid. Pooblaščenec zato ne vidi razumnih razlogov, zakaj bi organ na takšen način prikrival obstoj dokumentov. Dejstvo, da organ v izpodbijani odločbi ni navedel pravih razlogov za zavrnitev tretje in četrte alineje zahteve prosilca, predstavlja pomanjkljivost postopka na prvi stopnji, ki pa ni bistvena, saj na odločitev o zahtevi ni vplivala.
Pooblaščenec izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da pridobi dokumente, s katerimi ne razpolaga. Pooblaščenec še poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti konkretnega postopka določanja in zaračunavanja cen za storitev odlaganja ostankov komunalnih odpadkov.
Upoštevaje vse navedeno je Pooblaščenec, na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil pritožbo prosilca zoper točki A3 in A4 izreka izpodbijane odločbe.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka