Prosilec - Upravna enota Novo mesto
+ -Številka: 090-45/2014
Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK:Prosilec (fizična oseba, ki se ukvarja z zgodovinsko oziroma raziskovalno dejavnostjo) je zaprosil Upravno enoto za več identifikacijskih in statusnih osebnih podatkov določene osebe (z imenom in priimkom), ki je bila rojena med letom 1910 in 1920 nekje na območju sedanje UE in je leta 1944 ustrelila ujetega ameriškega pilota. Organ je zahtevo v celoti zavrnil s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov, saj je zakoniti dedič umrlega prepovedal razkritje po določbah 23. člena ZVOP-1. Informacijski pooblaščenec je pritožbo zavrnil, ker je v resnici podana izjema varstva osebnih podatkov, saj noben zakon ne dopusšča razkritja teh podatkov javnosti, delni dostop pa ni mogoč. Prav tako niso izpolnjeni pogoji za sklicevanje na test interesa javnosti. Sodelovanje zakonitega dediča za odločanje po ZDIJZ ni relevantno. ODLOČBA:Številka: 090-45/2014/2
Datum: 8. 10. 2014
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Mojci Prelesnik, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14 in 50/14; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F in 8/10 – ZUP-G in 82/13 – ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi prosilca: ..., z dne 5. 3. 2014 zoper odločbo organa: Upravna enota Novo mesto, Defranceschijeva ulica 1, 8000 Novo mesto, št. 090-8/2014-3, z dne 24. 2. 2014, v zadevi odločanja o dostopu do informacij javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca, z dne 5. 3. 2014 zoper odločbo organa št. 090-8/2014-3, z dne 24. 2. 2014 se zavrne.
2. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je za potrebe raziskovalne dejavnosti dne 29. 1. 2014 zaprosil organ za posredovanje osebnih podatkov za osebo ... – v nadaljevanju ..., rojen med leti 1910 in 1920, nekje na območju sedanje UE Novo mesto. Zahteva je vsebinsko povezana s prvotno zahtevo, z dne 27. 12. 2011, ki je bila obravnavana po določbah Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 – UPB; v nadaljevanju ZVOP-1) in zavrnjena z obvestilom, z dne 17. 2. 2012.
Organ je z odločbo št. 090-8/2014-3, z dne 24. 2. 2014 zahtevo prosilca v celoti zavrnil, s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedel je, da ZVOP-1 v 23. členu omogoča razkritje osebnih podatkov o umrlem posamezniku za zgodovinsko, statistično in znanstveno-raziskovalno dejavnost, če umrli posameznik ali njegovi zakoniti dediči prvega ali drugega dednega reda niso prepovedali razkritja osebnih podatkov. Ker je zakoniti dedič ... na zapisnik podal izjavo o prepovedi razkritja osebnih podatkov, bi bilo razkritje osebnih podatkov prosilcu v nasprotju z ZVOP-1. To pomeni, da glede na določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 razkritje zahtevanih podatkov javnosti ni dopustno.
V predhodnem postopku je organ prosilcu z obvestilom št. 071-94/2011-11 (17. 2. 2012), na podlagi 22. in 23. člena ZVOP-1, zavrnil zaprosilo za pridobitev istih osebnih podatkov.
Prosilec je v pritožbi zoper odločbo organa navedel:
- da se poklicno kot s.p. ukvarja z raziskovanjem zgodovine,
- da organ ni izvedel testa interesa javnosti in
- da zahtevani osebni podatki niso občutljivi osebni podatki.
V pritožbi se sprašuje, zakaj se nihče ne vpraša o občutljivosti telesa oziroma življenja oškodovanca, ki mu je življenje vzel ... kot nemški orožnik. Ugotavlja, da slovenski sistem varuje osebne podatke kriminalcev in vojnih zločincev. Neustrezno je tudi to, da ni mogoče ugotoviti, kdo so zakoniti dediči iskane osebe, da bi jih lahko zaprosil za soglasje. Prosilec je pritožbi priložil tudi »odločbo o ugotovitvi zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev«, ki po mnenju prosilca izkazuje, da je ... leta 1944 ustrelil ameriškega pilota v nasprotju z mednarodnimi konvencijami o vojnih ujetnikih.
Pritožba ni utemeljena.
1. Opredelitev problematike odločanja na drugi stopnji
Pooblaščenec na podlagi razpoložljivega dokumentarnega gradiva ugotavlja, da procesnih kršitev na prvi stopnji ni bilo, prav tako ni sporen obstoj (vsaj večjega dela) zahtevanih informacij, zaradi česar je treba v pritožbenem postopku razčistiti le še sporno vprašanje, ali je glede zahtevanih informacij podana izjema varstva osebnih podatkov ali katera druga izjema iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec ugotavlja, da so predmet prosilčeve zahteve oziroma pritožbe:
- rojstni datum in kraj rojstva,
- kraj prebivanja,
- datum sklenitve poroke,
- število otrok in
- podatki o usmrtitvi
....
2. Presoja izjeme varstva osebnih podatkov
Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, tj. ZVOP-1. Osebni podatek je v skladu z definicijo 1. točko 6. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na določenega ali vsaj določljivega posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Razkritje osebnih podatkov javnosti predstavlja obdelavo osebnih podatkov v smislu 6. člena ZVOP-1. Za vsako obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju (kamor sodi tudi organ) pa mora biti na voljo pravna podlaga v smislu 8. oziroma 9. člena ZVOP-1. Če se prosilcu oziroma javnosti razkrijejo osebni podatki brez pravne podlage, bi tako ravnanje pomenilo kršitev 8. oziroma 9. člena ZVOP-1.
V konkretnem primeru je pomembno dejstvo:
- da so predmet prosilčeve zahteve osebni podatki ... kot določene osebe, in sicer podatki, ki se jih v teoriji uvršča med identifikacijske in statusne podatke in
- da je prosilčeva zahteva neposredno osredotočena prav na osebne podatke iz dokumentov in ne na dokumente, ki bi slučajno vsebovali osebne podatke, in bi jih bilo mogoče pred razkritjem prikriti v skladu s pravilom o delnem dostopu po 7. členu ZDIJZ.
Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru ni pravne podlage za razkritje zahtevanih osebnih podatkov javnosti oziroma povedano drugače, noben zakon ne dopušča razkritja zahtevnih podatkov prosilcu (ali javnosti), privolitev posameznika pa ne pride v poštev, ker javno razkritje na podlagi privolitve v javnem sektorju v konkretnem primeru ni dopustno, in ker je posameznik, na katerega se podatki nanašajo, že umrl. Zato bi javno razkritje zahtevanih podatkov predstavljalo kršitev 8. oziroma 9. člena ZVOP-1. To pomeni, da so izpolnjeni pogoji za sklicevanje na izjemo varstva osebnih podatkov iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, tako kot je v izpodbijani odločbi pravilno zatrjeval tudi organ.
ZDIJZ v 7. členu določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta. V konkretnem primeru Pooblaščenec ugotavlja, da delni dostop ni mogoč, saj so predmet zahteve ravno podatki, ki bi jih bilo treba za potrebe delnega dostopa (anonimizacije) prikriti. Pooblaščenec opozarja tudi na sodbo Upravnega sodišča RS, opr. št. IU 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, v kateri je sodišče navedlo, da v primeru, ko prosilec zahteva podatke za točno določenega posameznika, anonimizacija ni mogoča, saj se s prikritjem imena in priimka, naslova in rojstnega datuma, ne more prekriti prepoznavnost posameznika.
Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval tudi na dejstvo, da je zakoniti dedič ... po 23. členu ZVOP-1 izjavil, da ne privoli v razkritje podatkov o umrlem za potrebe zgodovinske, znanstveno-raziskovalne in statistične dejavnosti (podobna ureditev velja tudi po 29. členu Zakona o matičnem registru – ZMatR). Toda tudi, če bi zakoniti dedič privolil v razkritje osebnih podatkov v smislu 23. člena ZVOP-1, teh ne bi bilo dopustno razkriti javnosti na podlagi ZDIJZ – prosilcu (ne splošni javnosti) pa bi jih v tem primeru bilo dopustno razkriti le na podlagi 22. in 23. člena ZVOP-1. Pravna podlaga iz 23. člena ZVOP-1 je specialna pravna podlaga, ki pod določenimi pogoji dovoljuje razkritje osebnih podatkov umrlega. Omenjeni člen ne omogoča razkritja osebnih podatkov splošni javnosti, temveč le privilegiranim uporabnikom za zgodovinske, znanstveno raziskovalne ter statistične namene. ZVOP-1 v 23. členu torej ni ustrezna podlaga za razkritje zahtevanih podatkov, če gre za zahtevo oziroma postopek, ki se odvija na podlagi ZDIJZ. Iz tega razloga tudi ni relevantno, da prosilec opravlja zgodovinsko in raziskovalno dejavnost, saj se po določbah ZDIJZ niti ne sme presojati, kakšen je namen uporabe zahtevanih informacij. Odločitev o javnosti informacije po ZDIJZ mora biti torej enaka za vse, ne glede na to, kdo in za kakšen namen informacijo zahteva.
3. Opredelitev do drugih navedb prosilca
Prosilec v pritožbi omenja tudi test interesa javnosti. ZDIJZ v drugem odstavku 6. člena določa, da se, ne glede na določbe prvega odstavka (v tem so določene izjeme od prostega dostopa), dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Pooblaščenec glede na razpoložljivo dokumentarno gradivo ugotavlja, da niso podana dejstva in okoliščine, na podlagi katerih bi se bilo mogoče utemeljeno sklicevati na omenjeno določbo. Bistveno pri tehtanju je dvoje:
- Dejstvo, da gre za vojnega zločinca samo po sebi še ne pomeni, da je podan prevladujoč javni interes. Ravno nasprotno, te osebne podatke je treba obravnavati kot občutljive osebne podatke, med katere po 6. členu ZVOP-1 spadajo tudi podatki o kaznivih dejanjih in prekrških. Tudi po 64. členu Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA) gre za posebej varovano kategorijo podatkov;
- ZVOP-1 je v 23. členu (in podobno 29. člen ZMatR), z namenom varovanja pietete umrlega in varovanja ugleda potomcev in drugih svojcev, tem podelil pravico, ki je v tem, da se lahko sami odločijo o tem, da prepovejo razkritje osebnih podatkov umrlega določenim uporabnikom za zgodovinske, znanstveno-raziskovalne in statistične potrebe. Če imajo torej ti svojci možnost vplivati na razkritje osebnih podatkov za ožji namen določenemu krogu uporabnikov, je še toliko bolj logično, da njihove volje ni mogoče izničiti v razmerju do splošne torej širše javnosti, in sicer na podlagi ZDIJZ in s tem mimo ZVOP-1.
4. Sklepno
Skladno z navedbami v prejšnjih točkah je Pooblaščenec prosilčevo pritožbo zavrnil, in sicer na podlagi prvega in tretjega odstavka 248. člena ZUP, ker je organ o prosilčevi zahtevi odločil pravilno, čeprav deloma z napačnimi razlogi.
Ta odločba je v skladu z 28. členom Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 8/00 s spr. in dop.) oproščena plačila upravne takse. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor zoper odločbo organa št. 090-8/2014-3, z dne 24. 2. 2014, in sicer s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in odločbo organa v izvirniku ali prepisu, ter plačati sodno takso.
Postopek vodil:
Urban Brulc, univ. dipl. prav.
Svetovalec Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
Pooblaščenka