Prosilec - Okrožno sodišče v Kopru
+ -Številka: 090-42/2014/4
Kategorije: Ali dokument obstaja, Proaktivna objava informacij
POVZETEK:
Pooblaščenec je ugotovil, da je organ ravnal pravilno, ko je prosilcu zavrnil dostop do pogodbe o zaposlitvi točno določene preiskovalne sodnice, iz razloga ker z njo ne razpolaga, in ko je prosilca, v delu zahteve, ki se nanaša na seznam vseh zaposlenih in Akt o spremembah in dopolnitvah akta o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih, napotil na spletno stran in oglasno desko organa, kjer so objavljene zahtevane informacije. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z zahtevano pogodbo resnično ne razpolaga, saj je sodnik za podlagi določb ZSS imenovan s strani Državnega zbora in posledično z njim tudi v službenem razmerju. Organ s sodnikom ne sklene nobene dodatne pogodbe o zaposlitvi, pri njem sodnik le opravlja delo, za katerega je imenovan s strani Državnega zbora. Prav tako je Pooblaščenec ugotovil, da je organ ravnal pravilno, ko je prosilca napotil na mesta, kjer so zahtevani podatki javno objavljeni, in sicer na podlagi 5.tč. 6.čl. ZDIJZ. Določbe ZDIJZ namreč veljajo in se uporabljajo za vse prosilce enako, ne glede na njihov status, torej ali je prosilec na prestajanju zaporne kazni in ne more priti do oglasne deske organa oz. nima dostopa do spleta. Pooblaščenec je tako pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-42/2014/4
Datum: 28. 3. 2014
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G, v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Okrožnega sodišča v Kopru, Ferrarska 9, 6000 Koper (v nadaljevanju organ) št. Su 26/2014-7 z dne 17. 2. 2014, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O
1. Pritožba prosilca zoper odločbo Okrožnega sodišča v Kopru št. Su 26/2014-7 z dne 17. 2. 2014 se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je na organ dne 13. 2. 2014 naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, v elektronski obliki ali v obliki fotokopij, in sicer:
1. Pogodbo o zaposlitvi … , ki opravlja delo preiskovalne sodnice na Okrožnem sodišču v Kopru;
2. Seznam vseh zaposlenih na Višjem in Okrožnem sodišču v Kopru;
3. Akt o spremembah in dopolnitvah akta o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih na Višjem in Okrožnem sodišču v Kopru;
4. Evropski etični kodeks za zaposlene na sodišču;
5. Načrt integritete v pravosodju;
6. Strategijo pravosodja 2020.
Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. Su 26/2014-7 z dne 17. 2. 2014, s katero je zahtevi delno ugodil. Organ je zahtevo prosilca zavrnil v delu, ki se nanaša na prvo točko, saj z zahtevano informacijo ne razpolaga. V delu zahteve, ki se nanaša na drugo in tretjo točko, vendar le v delu, ki se nanaša izključno na organ sam, pa je organ prosilca napotil na svojo spletno stran in na oglasno desko, kjer so objavljeni zahtevani podatki. Organ v odločbi dodatno pojasnjuje, da je zahtevo prosilca iz druge in tretje točke v delu, ki se nanaša na informacije Višjega sodišča v Kopru, odstopil le temu. Prav tako je bilo zahtevo za posredovanje informacij iz četrte, pete in šeste točke potrebno odstopiti v pristojno reševanje Vrhovnemu sodišču RS, ki je glede na vsebino zahteve pristojno za njeno reševanje.
Zoper odločbo organa je prosilec dne 24. 2. 2014 na prvostopenjski organ vložil pritožbo, v kateri navaja, da bi organ moral razpolagati z zahtevano pogodbo o zaposlitvi. Dodatno prosilec še navaja, da je na prestajanju zaporne kazni, s tem pa je njegovo gibanje omejeno, zato tudi nima možnost uporabe spleta, na katerega ga je v izpodbijani odločbi napotil organ, prav tako ne more dostopati do oglasne deske. Prosilec meni, da ima pravico od organa pridobiti informacije na način, kot to izhaja iz njegove zahteve, torej po elektronski pošti oz. v obliki fotokopij.
Pooblaščenec je dne 27. 2. 2014 s strani organa prejel odstopljeno pritožbo v reševanje.
Pooblaščenec je dne 3. 3. 2014 organ z dopisom št. 090-42/2014/2 pozval k posredovanju fotokopije pogodbe o zaposlitvi preiskovalne sodnice …. Če organ z zahtevnim dokumentom ne razpolaga, pa je Pooblaščenec organ pozval k pojasnitvi razlogov za takšno stanje.
Organ je na poziv Pooblaščenca odgovoril z dopisom št. Su 26/2014-14 z dne 5. 3. 2014, v katerem navaja, da z zahtevnim dokumentom ne razpolaga. Organ pojasni, da sodniki svojo funkcijo opravljajo na podlagi akta o izvolitvi v Državnem zboru RS oz. odločbe o imenovanju, izdane s strani Sodnega sveta. Sodnik je torej že po samem zakonu v delovnem razmerju z Republiko Slovenijo, njegove pravice in obveznosti pa so v večini določene v Zakonu o sodniški službi (Ur. l. RS, št. 94/07, v nadaljevanju ZSS).
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Pooblaščenec ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga s zahtevanim dokumentom iz prve točke, in sicer s pogodbo o zaposlitvi preiskovalne sodnice …. Pooblaščenec namreč ugotavlja, da so sodniki, po 125. členu Ustave RS (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami), neodvisni, vezani samo na ustavo in zakon. Iz 130. člena Ustave RS ob tem izhaja, da sodnike voli državni zbor, na predlog sodnega sveta. Ob tem ne gre spregledati določbe 15. člena ZSS, ki ureja postopek za izvolitev oz. imenovanje sodnika. Iz te določbe izhaja, da prosta sodniška mesta razpiše ministrstvo, pristojno za pravosodje, ki tudi preverja izpolnjevanje pogojev kandidatov. Vse popolne prijave kandidatov ministrstvo, pristojno za pravosodje, posreduje predsedniku sodišča, pri katerem je razpisano prosto delovno mesto. Predsednik sodišča najpozneje v 20 dneh od dneva, ko prejme razpisno gradivo, oblikuje obrazloženo mnenje o ustreznosti vsakega kandidata, pri čemer se mora ravnati po kriterijih iz 1. odstavka 28. člena ZSS. Takšno mnenje se, skupaj z razpisnim gradivom, posreduje Sodnemu svetu. Izbiro kandidatov, po 18. členu ZSS, torej opravi sodni svet, ki izbrane kandidate v imenovanje predlaga Državnemu zboru RS. Imenovanje na sodniško mesto se objavi v Uradnem listu RS (4. odstavek 21. člena ZSS).
Iz navedenega tako izhaja, da v sodniško funkcijo kandidata imenuje Državni zbor RS, in ne organ sam, pri čemer se sklep o imenovanju sodnika na razpisano delovno mesto javno objavi v Uradnem listu RS, ki je vsem prosto dostopen. Organ tako s posameznim sodnikom ne sklene nobene dodatne pogodbe o zaposlitvi, saj je ta, kot že navedeno, izbran oz. imenovan za zasedbo razpisanega delovnega mesta s strani Državnega zbora RS in, kot ugotavlja tudi organ, posledično v službenem razmerju z Republiko Slovenijo in ne organom – pri njem le opravlja sodniško funkcijo, za katero je bil imenovan s strani Državnega zbora RS.
Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokument pri organu ne obstaja, poleg tega Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP). Zato Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevi prosilca iz prve točke ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumenta, s katerim ne razpolaga, ne more posredovati.
V zvezi s pritožbenimi navedbami prosilca, da mu je organ dolžan posredovati zahtevane informacije v obliki fotokopij oz. po elektronski pošti, saj je sam na prestajanju zaporne kazni in nima možnosti uporabe spleta oz. dostopa do oglasne deske, pa Pooblaščenec pojasnjuje, da ZDIJZ v 5. točki 6. člena ZDIJZ organu daje možnost, da prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), ampak mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja. Določbe ZDIJZ pa v nobenem delu od organa ne zahtevajo oz. ga ne zavezujejo k preverjanju statusa prosilca, torej, ali je prosilec na prestajanju zaporne kazni in posledično ne more priti do oglasne deske organa oz. ali ima dostop do spleta, kjer so objavljene zahtevane informacije, ali ne. Določbe ZDIJZ se tako uporabljajo in veljajo za vse prosilce enako, torej ne glede na njihov status. Pooblaščenec tako ugotavlja, da je organ pri napotitvi prosilca na spletno stran oz. na oglasno desko, kjer so objavljene zahtevane informacije iz druge in tretje točke zahteve, v delu, ki se nanaša na organ sam, ravnal pravilno, in sicer v skladu z določbami ZDIJZ.
Po preučitvi celotne zadeve Pooblaščenec zaključuje, da dokument iz prve točke zahteve prosilca, pri organu ne obstaja, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s 1. odstavkom 4. člena ZDIJZ. Prav tako je bilo v pritožbenem postopku ugotovljeno, da je organ v zvezi z zahtevo prosilca iz druge in tretje točke,v delu, ki se nanaša na organ sam, postopal v skladu z določili ZDIJZ in prosilca napotil na spletno stran oz. oglasno desko, kjer so objavljene zahtevane informacije.
Na podlago navedenega je Pooblaščenec tako, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zoper odločbo št. Su 26/2014-7 z dne 17. 2. 2014, kot neutemeljeno zavrnil.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Tanja Švab, dipl.upr.ved.,
Raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka