Prosilec - Okrožno sodišče v Kopru
+ -Številka: 090-41/2014/4
Kategorije: Ali dokument obstaja, Kršitev postopka
POVZETEK:
Organ je zavrnil zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na dostop do pogodb o zaposlitvi dveh sodnikov, ker s takšnima dokumentoma ne razpolaga. V zvezi z delom zahteve, ki se nanaša na seznam vseh zaposlenih pri organu in na akt o spremembah in dopolnitvah akta o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih pri organu, pa je organ napotil prosilca na oglasno desko in na spletno stran organa, kjer sta dokumenta javno objavljena. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da sodnik nastopi sodniško službo po postopku, ki ga določa ZSS, in pri katerem ne pride do sklenitve pogodbe o zaposlitvi. Zahtevani pogodbi o zaposlitvi sodnikov zato res ne obstajata. Nadalje je Pooblaščenec ugotovil, da je organ pri napotitvi prosilca na spletno stran in oglasno desko organa ravnal v skladu s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ.
ODLOČBA:
Številka: 090-41/2014/4
Datum: 28. 3. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 25. 2. 2014, zoper odločbo Okrožnega sodišča v Kopru, Ferrarska 9, 6000 Koper (v nadaljevanju organ), št. Su 26/2014-8, z dne 17. 2. 2014, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O :
1. Pritožba prosilca zoper odločbo Okrožnega sodišča v Kopru, št. Su 26/2014-8, z dne 17. 2. 2014, se zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Organ je dne 17. 2. 2014 prejel dve zahtevi, s katerima je prosilec zahteval posredovanje naslednjih dokumentov v elektronski obliki ali v obliki fotokopij:
- pogodb o zaposlitvi uradne osebe …, ki opravlja delo preiskovalne sodnice pri organu, in uradne osebe …, ki opravlja delo sodnika pri organu;
- seznama vseh zaposlenih pri organu;
- akta o spremembah in dopolnitvah akta o notranji organizaciji, sistematizaciji, delovnih mestih in nazivih pri organu;
- evropskega etičnega kodeksa za zaposlene na sodišču;
- načrta integritete v pravosodju.
Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. Su 26/2014-8, z dne 17. 2. 2014. Na podlagi 20. člena ZDIJZ je organ zahtevo prosilca za dostop do Načrta integritete v pravosodju in Evropskega etičnega kodeksa za zaposlene na sodišču odstopil v obravnavo Vrhovnemu sodišču RS. Skladno s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ je organ prosilca obvestil, da se Seznam vseh zaposlenih na Okrožnem sodišču v Kopru nahaja na spletni strani organa, in da se Akt o spremembah in dopolnitvah akta o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih na Okrožnem sodišču v Kopru nahaja na oglasni deski organa. Zahtevo za dostop do pogodb o zaposlitvi … in … je organ zavrnil, ker s takšnima listinama ne razpolaga.
Prosilec je v pritožbi, ki jo je organ prejel dne 25. 2. 2014, navedel, da odločbo izpodbija v celoti, in da gre pri zahtevanih informacijah nedvomno za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa, torej izgovor sodišča, da s takšno informacijo ne razpolaga, ne drži. Če organ s pogodbama o zaposlitvi … in … res ne razpolaga, bi moral zahtevo odstopiti organu, ki s to informacijo razpolaga. Organ se v odločbi sklicuje na izjemo po petem odstavku 6. člena ZDIJZ, kar ni razumljivo, saj v istem odstavku razlaga, da se vse informacije nahajajo na spletni strani ali oglasni deski organa. Če bi zahtevana informacija ustrezala definiciji izjeme po 6. členu ZDIJZ, bi moral organ ravnati skladno s 7. členom ZDIJZ. Prvi odstavek 53. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS št. 56/2002, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZJU) določa, da delovno razmerje sklene javni uslužbenec s pogodbo o zaposlitvi, pri čemer mora delodajalec izdati sklep skladno z zakonom, podzakonskimi predpisi, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi, in sicer o pravicah in obveznostih javnega uslužbenca. Drugi odstavek 16. člena ZJU določa, da se delovno razmerje sklene ter pravice in obveznosti javnega uslužbenca iz delovnega razmerja določijo s pogodbo o zaposlitvi. Prosilec je pojasnil, da je na prestajanju zaporne kazni, s tem pa je njegovo gibanje omejeno, možnosti uporabe spleta nima. Ne glede na to ima prosilec pravico od organa pridobiti informacijo javnega značaja v elektronski obliki ali v obliki fotokopije, kot je navedel v zahtevi.
Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. Su 26/2014-15, z dne 25. 2. 2014, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Zaradi razjasnitve dejanskega stanja je Pooblaščenec na organ naslovil poziv št. 090-41/2014/2, z dne 3. 3. 2014, na katerega je organ odgovoril z dopisom št. Su 26/2014-14, z dne 5. 3. 2014. Organ je pojasnil, da z zahtevani pogodbi o zaposlitvi ne obstajata, ker sodniki svojo funkcijo opravljajo na podlagi akta o izvolitvi v Državnem zboru RS oz. odločbe o imenovanju, izdane s strani Sodnega sveta. Sodnik je torej že po samem zakonu v delovnem razmerju z Republiko Slovenijo, njegove pravice in obveznosti pa so v večini določene v Zakonu o sodniški službi (Uradni list RS, št. 19/1994, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZSS).
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ izhajajo trije pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Ker je organ zahtevo prosilca, v delu, ki se nanaša na pogodbi o zaposlitvi … in …, zavrnil, ker pogoj iz 2. točke ni bil izpolnjen, prosilec pa o tem dvomi, je bilo treba v obravnavanem primeru rešiti vprašanje, ali organ razpolaga z zahtevanima pogodbama.
Kot izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Kot je pojasnjeno v nadaljevanju te obrazložitve, Pooblaščenec ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga s pogodbama o zaposlitvi … in ….
Iz spletne strani organa (http://www.sodisce.si/okrokp/zaposleni/seznam_sodnikov/) izhaja, da opravljata … in … sodniško službo na sodniškem mestu okrožne sodnice oz. okrožnega sodnika na kazensko-preiskovalnem oddelku organa. Zakon, ki ureja sodniško službo, je ZSS. Ta v drugem odstavku 1. člena določa, da je sodnik v službenem razmerju z Republiko Slovenijo (sodniška služba), iz česar izhaja, da ne gre za delovno razmerje v smislu določil 4. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS 21/2013 (78/2013 popr.); v nadaljevanju ZDR-1). ZSS pa ne določa, da sodnik sklene pogodbo o zaposlitvi, temveč sodnika na podlagi predloga Sodnega sveta RS v sodniško funkcijo izvoli Državni zbor RS, nato pa izbranega kandidata na razpisano sodniško mesto imenuje Sodni svet RS. To je določeno že v 130. členu Ustave RS, postopek za izvolitev oziroma imenovanje sodnika pa je podrobneje urejen v 2. oddelku ZSS. Na podlagi 23. člena ZSS sodnik nastopi sodniško službo z dnem, ko pred predsednikom Državnega zbora RS priseže, da bo sodniško funkcijo opravljal v skladu z ustavo in zakonom ter sodil po svoji vesti in nepristransko.
Pooblaščenec pripominja, da so sodniki funkcionarji, kar pomeni, da pritožbene navedbe prosilca, s katerimi se sklicuje na ZJU, za konkretni primer niso pravno relevantne. ZJU namreč ureja skupna načela in druga skupna vprašanja sistema javnih uslužbencev (2. člen ZJU), funkcionarji v državnih organih in organih lokalnih skupnosti pa niso javni uslužbenci (4. odstavek 1. člena ZJU). Določbe ZJU se zato sploh ne uporabljajo v postopku izvolitve oziroma imenovanja sodnikov.
Upoštevaje vse navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da opravljanje sodniške službe ne pomeni opravljanje delovnega razmerja v smislu ZDR-1, ampak gre za t.i. službeno razmerje, zato sodnik, ki nastopi sodniško službo, z Republiko Slovenijo ne sklene pogodbe o zaposlitvi, ampak nastopi to službo po postopku, ki ga določa ZSS. Pooblaščenec zato ni imel nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, ki zatrjuje, da s pogodbama o zaposlitvi … in … ne razpolaga. Glede na vse ugotovljeno takšni pogodbi sploh ne obstajata, zato organ zahteve prosilca v tem delu tudi ni mogel odstopiti v reševanje drugemu organu, kot to predlaga prosilec v pritožbi.
Na podlagi vsega navedenega je Pooblaščenec zaključil, da pogodbi o zaposlitvi … in … pri organu ne obstajata, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Pritožba prosilca je zato v tem delu neutemeljena.
V nadaljevanju pritožbe prosilec zatrjuje, da ima pravico od organa pridobiti informacijo javnega značaja v elektronski obliki ali v obliki fotokopije, ker je na prestajanju zaporne kazni, s tem pa je njegovo gibanje omejeno in nima možnosti uporabe svetovnega spleta. Pooblaščenec v zvezi s tem pojasnjuje, da ZDIJZ v petem odstavku 6. člena organu daje možnost, da prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), ampak mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja. Niti določbe ZDIJZ niti določbe drugih zakonov pa organa ne zavezujejo, da v okviru postopka z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja ugotavlja, ali je prosilcu morda odvzeta prostost in posledično ne more priti do oglasne deske organa, oz. ali ima prosilec možnost dostopati do svetovnega spleta, kjer so javno objavljene zahtevane informacije. V prvem odstavku 5. člena ZDIJZ je celo uzakonjeno t.i. načelo prostega dostopa, ki kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status oz. položaj in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Pooblaščenec zato meni, da je dostop do prosto dostopnih informacij javnega značaja treba vedno omogočiti vsem na enak način. Osebnih ali stvarnih okoliščin, ki so na strani prosilca, se pri presoji načina dostopa do informacij javnega značaja ne sme upoštevati, ker bi bila s tem povzročena različna obravnava prosilcev.
Upoštevaje vse navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da je organ pri napotitvi prosilca na spletno stran organa (kjer je objavljen Seznam vseh zaposlenih na Okrožnem sodišču v Kopru) in na oglasno desko organa (kjer se nahaja Akt o spremembah in dopolnitvah akta o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih na Okrožnem sodišču v Kopru) ravnal v skladu s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ, zaradi česar je tudi ta del pritožbe prosilca neutemeljen.
Po preučitvi celotne zadeve je Pooblaščenec pritožbo prosilca zoper odločbo organa št. Su 26/2014-8, z dne 17. 2. 2014 zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP in potrdil izpodbijano odločbo.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 - uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor zoper odločbo Okrožnega sodišča v Kopru, št. Su 26/2014-8, z dne 17. 2. 2014. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se jo vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu in odločbo Okrožnega sodišča v Kopru, št. Su 26/2014-8, z dne 17. 2. 2014.
Postopek vodila :
Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka