Prosilec - Zdavniška zbornica Slovenije
+ -Številka: 090-40/2014/4
Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK:
Prosilka je od organa zahtevala zapisnik seje nadzornega odbora. Organ je zahtevi prosilke ugodil, na zapisniku pa je prekril osebne podatke. Prosilka se je na odločitev organa v tem delu pritožila, saj meni, da je zapisnik javno dostopen in ni potrebe po prekrivanju osebnih podatkov. Pooblaščenec je pri odločanju o pritožbi ugotovil, da sodijo osebni podatki na zapisniku med varovane osebne podatke in jih je potrebno prekriti, razen podatka o pooblaščencu organa, saj v zapisniku ne nastopa kot fizična stranka, temveč kot poslovni subjekt. Prav tako med varovane osebne podatke ne sodi popis članov nadzornega odbora, saj so bili člani nadzornega odbora v tej vlogi že javno objavljeni na spletni strani organa.
ODLOČBA:
Številka: 090-40/2014/4
Datum: 20. 5. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 252. člena in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G, v nadaljevanju ZUP) o pritožbi ….. (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo Zdravniške zbornice Slovenije, Dunajska cesta 162, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 4501-36/2012/87 z dne 4. 2. 2014, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana odločba organa delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopijo zapisnika 6. seje nadzornega odbora Zdravniške zbornice Slovenije z dne 16. 12. 2013, tako, da v dokumentu prekrije:
- popis »ostalih prisotnih« oseb v uvodu zapisnika,
- ime in priimek zapisnikarja,
- ime in/ali priimek osebe - izjavitelja, ki sta navedena pred, med in po posamezni izjavi oz. v zvezi z dejanjem, zabeleženim na zapisniku,
- ime in/ali priimek osebe, ki je omenjena v posamezni izjavi na zapisniku, v predlaganem dnevnem redu ali v sprejetem sklepu nadzornega odbora, razen priimka odvetnika, s katerim organ sodeluje v konkretni sodni zadevi in je naveden v peti vrstici prvega odstavka točke Ad 8.
2. V preostalem delu se pritožba prosilke zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je dne 31. 12. 2013 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahtevala zapisnik seje nadzornega odbora, na katerem so obravnavali status zaposlitve …... Ker je zapisnik informacija javnega značaja meni, da je dostopna splošni javnosti, še posebej pa članom Zdravniške zbornice.
Organ je dne 4. 2. 2014 izdal odločbo št. 4501-36/2012/87, s katero je zahtevo prosilke zavrnil v delu, ki se nanaša na osebne podatke posameznikov. V obrazložitvi je organ pojasnil, da prosilki ni bilo možno omogočiti seznanitve z vsebino v tistem delu, v katerem se nanaša na osebne podatke posameznikov. Dokument, ki ga zahteva prosilka, v tem delu ni javnega značaja, saj vsebuje osebne podatke (imena in priimke), ki v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja. V konkretnem primeru prosilka ne razpolaga z ustrezno privolitvijo posameznikov, kateri osebni podatki so zajeti v delu zahtevane informacije, poleg tega pa tudi ne obstoji zakonska podlaga, ki bi prosilki dovoljevala seznanitev z osebnimi podatki posameznikov. Posredovanje zahtevane informacije, vključno z osebnimi podatki posameznikov, bi pomenilo kršitev Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP), katerega namen je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov, zato je bilo treba zahtevo prosilke v tem delu zavrniti. Glede na to, da dokument le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, je organ prosilca seznanil z vsebino, oziroma mu je omogočil ponovno uporabo preostalega dela dokumenta. Organ je iz dokumenta izločil osebne podatke posameznikov, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov in prosilki dne 4. 2. 2014, v skladu z njeno zahtevo, na elektronski naslov posredoval preostali del dokumenta ter ji tako zagotovil delni dostop do zahtevane informacije.
Prosilka je dne 21. 2. 2014 podala pritožbo, v kateri je navedla, da je prejela zapisnik nadzornega odbora z dne 13. 12. 2013 ter odločbo, v kateri so ji dostop zavrnili v delu, ki se nanaša na osebna imena razpravljavcev na seji. Meni, da so bila imena v zapisniku neupravičeno prekrita, saj ni mogoče uporabiti citirane določbe ZVOP-1. Člani nadzornega odbora organa so izvoljeni člani organizacije z jasno določenimi nalogami. Za izvolitev so podali soglasje, kakor tudi soglasje za delo v nadzornem odboru. Ni mogoče ugotavljati, da je potrebna posebna privolitev posameznika, da se njegovo ime zapiše v zapisnik nadzornega odbora, saj se ta podatek obdeluje s soglasjem člana zbornice od trenutka izvolitve, za katero je podal soglasje. Prav tako je podatek javno dostopen na spletni strani zbornice in ga v zapisniku ni treba prekrivati. Zahteva, da se ji zapisnik nadzornega odbora posreduje v celoti.
Ker je bila pritožba poslana neposredno Pooblaščencu, jo je ta na podlagi 2. odstavka 239. člena ZUP, odstopil organu, z dopisom št. 092-18/2014/2 z dne 24. 2. 2014.
Organ je pritožbo prosilke, v skladu z 245. členom ZUP, odstopil v pristojno reševanje Pooblaščencu, z dopisom št. 4501-36/2012/94 z dne 26. 2. 2014. V dopisu je še dodatno navedel, da se zahteva prosilke nanaša na dokument, ki vsebuje tudi osebne podatke posameznikov, in sicer imena in priimke članov nadzornega odbora ter poročevalcev (zaposlenih na zbornici) na seji odbora. Organ meni, da informacija, ki jo zahteva prosilka, v tem delu ni javnega značaja. Po premisleku o morebitnem interesu javnosti do seznanitve s tem podatkov ter interesu posameznikov, da se ta podatek ne razkrije, je bilo ugotovljeno, da gre sicer za informacijo, ki utegne biti za javnost zanimiva, vendar pa v ničemer ne zadosti javnemu interesu za razkritje informacij, in bi torej njeno razkritje predstavljalo nesorazmeren poseg v zasebnost posameznika.
Pritožba je delno utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
V postopku dostopa do informacij javnega značaja se subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (drugi odstavek 15. člena ZDIJZ), kar pomeni, da je Pooblaščenec, kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnica oziroma prosilka izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Kot izhaja iz vložene pritožbe, prosilka izpodbija odločbo organa v delu, v katerem ji je zavrnil dostop do osebnih podatkov oseb, navedenih na zapisniku nadzornega odbora organa.
2. Pojem in obstoj informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v 1. odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja, ne le državne uprave. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Pooblaščenec ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ. Organ je namreč pravna oseba javnega prava, o čemer je Pooblaščenec že odločal, in sicer z odločbo št. 090-147/2010/8 z dne 22. 9. 2010. Pooblaščenec je v navedeni odločbi ugotovil, da je potrebno glede na uveljavljene kriterije za razmejitev med pravnimi osebami zasebnega in javnega prava, šteti organ kot pravno osebo javnega prava, ki je v celoti zavezana po določbah ZDIJZ. Določba 6. člena Statuta organa, po kateri je organ pravna oseba zasebnega prava, na stališče Pooblaščenca ne vpliva, saj gre za deklaratorno odločbo, statut pa je avtonomen notranji organizacijski akt.
Prosilka je zahtevala dostop do zapisnika 6. seje nadzornega odbora organa, pri čemer je organ prosilki dokument posredoval, prekril pa je:
- uro pričetka seje,
- imena in priimke na popisu prisotnih članov nadzornega odbora,
- imena in priimke na popisu ostalih prisotnih oseb (zaposlenih pri organu),
- imena in/ali priimke oseb, ki so podale izjavo, zabeleženo na zapisniku, oziroma ki so na določen način ravnale in je to zabeleženo na zapisniku,
- ime in priimek osebe, ki je pisala zapisnik in
- priimek pooblaščenega odvetnika, s katerim organ sodeluje v konkretni sodni zadevi.
Organ se je v zadevi skliceval na varstvo osebnih podatkov navedenih oseb, s čimer se prosilka ni strinjala. Glede na navedeno je Pooblaščenec ugotavljal, ali prikriti podatki predstavljajo katero izmed izjem, ki so opredeljene v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.
3. Izjeme po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ
Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ se je v izpodbijani odločbi opiral na izjemo po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zato se je Pooblaščenec v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevane informacije dejansko predstavljajo varovane osebne podatke, ki predstavljajo zatrjevano izjemo.
Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. čl. ZVOP-1). Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljenih v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da ja obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom.
Že iz določbe 3. točke prvega odstavka 5. člena ZDIJZ izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka, kar pomeni, da je razkritje osebnega podatka v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja.
V zvezi z ugotavljanjem, ali se v konkretnem zapisniku nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je Pooblaščenec presojal:
1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka iz 6. člena ZVOP-1 in
2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga v smislu 8., 9. in 10. člena ZVOP-1.
Pooblaščenec uvodoma ugotavlja, da ura pričetka seje ne predstavlja osebnega podatka, saj ne gre za podatek, ki se nanaša na posameznika, zaradi česar je organ navedeni del zapisnika prekril neupravičeno.
Pooblaščenec je v nadaljevanju ugotovil, da se v zahtevanih dokumentih, kot identifikacijski osebni podatki, nahajajo imena in/ali priimki posameznikov. Na podlagi teh podatkov je zlasti v kombinaciji z drugimi podatki, npr. nazivi, položaji, vlogami, zaposlitvijo, funkcijami in izjavami, mogoče brez nesorazmernega napora identificirati posameznika.
Ti podatki se nanašajo na naslednje kategorije posameznikov:
- zaposleni pri organu oziroma njegovi funkcionarji,
- člani organov zbornice (nadzornega odbora), in
- v izjavah navedene tretje osebe, ki ne spadajo v nobeno od zgornjih dveh kategorij.
Pooblaščenec na splošno ugotavlja, da za razkritje osebnih podatkov vseh zgoraj naštetih kategorij oseb, ni podane pravne podlage v smislu 8., 9. ali 10. člena ZVOP-1, saj ne obstaja zakon, ki bi takšno obdelavo osebnih podatkov dopuščal. Navedeno pomeni, da razkritje tovrstnih osebnih podatkov javnosti ni dopustno, zaradi česar bi, če bi osebne podatke teh oseb razkrili javnosti, prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov v smislu 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Navedeno ne velja za priimek odvetnika, s katerim organ sodeluje v konkretni sodni zadevi in je naveden v peti vrstici prvega odstavka točke Ad 8. Priimek odvetnika se ne pojavlja v povezavi z izjavo, ki bi jo kot posameznik podal, prav tako se odvetnika ne omenja v vlogi posameznika, temveč v vlogi poslovnega subjekta, kot tak pa ni upravičen do zaščite v smislu ZVOP-1. ZVOP-1 namreč posameznika definira kot določeno ali določljivo fizično osebo, na katero se nanaša osebni podatek, odvetnik pa, kadar nastopa v vlogi poslovnega subjekta, ne predstavlja fizične osebe.
Navedeno ne velja niti za popis imen in priimkov članov nadzornega organa zbornice, saj je organ imena in priimke članov nadzornega odbora javno objavil na svoji spletni strani (http://www.zdravniskazbornica.si/zs/955/nadzorni-odbor). Posredovanje osebnih podatkov posameznikov, ki so že bili izpostavljeni javnosti, praviloma ne pomeni posega v zasebnost in dostojanstvo posameznika. Tisto, kar je javno objavljeno, že po naravi stvari ne more soditi v krog posameznikove zasebnosti, kar pomeni, da takšni podatki ne sodijo v krog varovanih osebnih podatkov. Bistvenega pomena za takšno odločitev Pooblaščenca je bilo predvsem dejstvo, da so navedene osebe na zapisniku v enaki funkciji, kot je bil namen objave na spletni strani, in sicer v vlogi članov nadzornega odbora organa. Organ je na svoji spletni strani javno objavil, kdo so člani nadzornega odbora, zaradi česar Pooblaščenec ne vidi razloga, da bi v zapisniku te iste podatke (kdo so člani nadzornega odbora) prekril. Ne glede na navedeno, pa razkritja njihovih osebnih podatkov ni mogoče aplicirati na izjave, pojasnila, mnenja, predloge, vprašanja, dejanja procesnega vodenja seje, pisanje zapisnika ali kakšno drugo obliko izjavljanja ali ravnanja teh oseb (v nadaljevanju izjave), niti na omembo njihovih osebnih podatkov v izjavah drugih oseb. Vsebina izjave predstavlja osebni podatek tistega, ki jo poda (seveda, če je razvidna identifikacija izjavitelja) in je torej varovana kategorija. Izjavljanje ima naravo podajanja lastnih stališč oziroma mnenj in predlogov, ali naravo procesnega vodenja seje, zaradi česar je treba ob razkritju vsebine določene izjave ustrezno varovati izjavitelja. Navedene izjave tudi nimajo neposrednih pravnih učinkov na pravice in obveznosti drugih oseb, prav tako niso del nekega oblastnega akta (npr. odločbe).
Je pa Pooblaščenec kot varovane osebne podatke štel podatke iz popisa ostalih prisotnih oseb (zaposlenih na zbornici). Ne glede na to, da ima organ na spletu objavljene podatke o svojih zaposlenih, so ti na spletni strani organa objavljeni v funkciji zaposlenih oseb, ne pa v funkciji prisotnih oseb na določeni seji nadzornega odbora. Dejstvo, da je določeno ime javno objavljeno na spletu, še ne pomeni, da izgubi status varovanega osebnega podatka, kadar je to osebno ime objavljeno tudi v nekem drugem dokumentu, v katerem predstavlja drugačno funkcijo. Objava popisa ostalih prisotnih članov na seji nadzornega odbora bi bila torej v nasprotju z ZVOP-1. Za navedeno kategorijo oseb prav tako velja, da vsebina izjave, podana na zapisnik, predstavlja osebni podatek, zaradi česar je treba izjavitelja ustrezno anonimizirati. Osebni podatki navedenih oseb so varovani tudi, kadar so omenjeni v izjavah tretjih oseb.
Prav tako so varovani tudi osebni podatki oseb, ki niso sodelovale na seji nadzornega odbora, jih pa kot posameznike omenjajo na seji prisotne osebe v svojih izjavah.
4. Sklepno
Skladno z navedenimi izhodišči Pooblaščenec ugotavlja, da kot varovani osebni podatki (tj. podatki, ki jih ni dopustno razkriti javnosti) nastopajo imena in/ali priimki:
- oseb, ki so podale izjavo, zabeleženo na zapisniku, oziroma ki so na določen način ravnale in je to zabeleženo na zapisniku (tj. imena in/ali priimki, ki so navedeni pred vsako posamezno izjavo ali opisom ravnanja),
- ostalih prisotnih oseb, navedenih v popisu oseb na seji nadzornega odbora,
- v izjavah navedenih oseb, razen priimka odvetnika iz točke Ad8,
- osebe, ki je pisala zapisnik.
Kot nevarovani osebni podatki (tj. podatki, ki jih je dopustno in potrebno razkriti) nastopajo imena in/ali priimki:
- odvetnika, ki je naveden v peti vrstici prvega odstavka točke Ad 8.,
- članov nadzornega odbora, navedenih v popisu oseb na seji nadzornega odbora.
ZDIJZ v 7. členu določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (delni dostop). Organ mora podatke izbrisati na način iz 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05 in 119/07), ki določa, da se v primeru, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. čl. ZDIJZ, šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče med drugim fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki. Skladno z navedenim je Pooblaščenec organu naložil izvedbo delnega dostopa.
Pooblaščenec je na podlagi navedenega ugotovil, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je pritožbi prosilke delno ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa z dne 4. 2. 2014 delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni po vročitvi te odločbe posredovati dokumente, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. V preostalem delu (glede varovanih osebnih podatkov) pa je Pooblaščenec pritožbo prosilke, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka