Prosilec - Ministrstvo za zunanje zadeve
+ -Številka: 090-39/2014/5
Kategorije: Ali gre za delovno področje organa, Notranje delovanje organa
POVZETEK:
Prosilec je od organa zahteval evidenco aktivacij službenih kartic za vstop/izstop na določeni lokaciji. Organ je zahtevo v celoti zavrnil, saj je ocenil, da navedeni dokument ne sodi v njegovo delovno področje, podredno pa se je skliceval tudi na obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (izjema notranjega delovanja). Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugodil pritožbi prosilca. Tako teorija kot upravna in sodna praksa (upravnega in Vrhovnega sodišča) za informacije iz delovnega področja organa opredeljujejo vse dokumente, ki jih je organ pridobil oz. ustvaril v zvezi s svojim delom in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Zahtevani dokument nedvomno sodi v delovno področje organa. Prav tako pa je Pooblaščenec ugotovil, da ni podana izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj organ ni dokazal, da obstaja resna in konkretna nevarnost povzročitve motenj v delovanju oziroma dejavnosti organa, ki naj bi nastale zaradi posredovanja zahtevanega dokumenta prosilcu.
ODLOČBA:
Številka: 090-39/2014/5
Datum: 19. 5. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilec), z dne 20. 2. 2014, zoper odločbo Ministrstva za zunanje zadeve, Prešernova cesta 25, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-2/2014/3 z dne 4. 2. 2014, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O :
1. Pritožbi prosilca z dne 20. 2. 2014 se ugodi in se izpodbijana odločba, št. 090-2/2014/3 z dne 4. 2. 2014, odpravi ter se odloči: Organ mora prosilcu v roku 31 dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo seznama aktivacij službenih kartic za vhod/izhod na dvorišče MZZ s Prešernove ceste, pri čemer je organ dolžan prekriti imena in priimke fizičnih oseb, ki niso javni uslužbenci.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilec je dne 18. 12. 2013 na podlagi določb ZDIJZ na organ naslovil prošnjo za posredovanje podatkov o zaposlenih, ki imajo pravico dostopati skozi vhod na dvorišče MZZ iz Prešernove ulice.
O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-2/2014/3 z dne 4. 2. 2014 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je njegovo zahtevo v celoti zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ navedel, da je njegovo delovno področje določeno z Zakonom o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 113/03 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; V nadaljevanju ZZZ-1), pri čemer izpis uslužbencev ministrstva, glede pravic dostopanja v objekte ministrstva, ne predstavlja dokumenta, ki bi sodil v delovno področje organa v skladu z določbami ZZZ-1. Nadalje je organ pojasnil, da ne gre za dokument, ki bi ga pridobil oz. ustvaril v zvezi s svojim delom in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Četudi bi v primeru zahtevane informacije šlo za informacijo javnega značaja, pa organ zaprošenega dokumenta ne bi mogel posredovati, saj je v konkretnem primeru podana izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po mnenju organa gre za dokument, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma organizacijo dela v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo motnje pri delovanju organa. Razkritje zahtevanega dokumenta tretjim osebam bi lahko povzročilo varnostno ogroženost ministrstva. Navedeno organ utemeljuje z navedbo, da v kolikor bi bile tretje osebe seznanjene z imeni ozkega kroga uslužbencev, ki lahko vstopajo/izstopajo skozi navedeni vhod, bi to za organ predstavljalo povečano varnostno tveganje, saj bi lahko tretje osebe s prisilo, grožnjo ali na drug podoben način vplivale na uslužbenca s kartičnim dostopom in s tem pridobile možnost nenadzorovanega vstopa v varovano območje ministrstva. Organ v izpodbijani odločbi tudi poudari, da so objekti in prostori organa varovani objekti in prostori v skladu z Uredbo o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija (Uradni list RS, št. 63/13), minister za zunanje zadeve pa varovana oseba, ki ga varuje policija. Z razkritjem zahtevane informacije bi bila ogrožena varnost ministrstva in s tem povzročene motnje pri delovanju organa.
Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 20. 2. 2014 pri organu vložil pritožbo, v kateri navaja, da se z obrazložitvijo izpodbijane odločbe ne strinja. Prosilec se v pritožbi sklicuje na mnenje MJU, št. 090-118/2011/2 z dne 15. 11. 2011, v katerem je ministrstvo, pristojno za javno upravo, zelo široko opredelilo pojem delovnega področja organa. Prav tako prosilec zavrača sklicevanje organa na 11. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Meni namreč, da razkritje zahtevane informacije v nobenem primeru ne bi predstavljalo motnje v delovanju organa, niti ne bi povzročalo varnostne ogroženosti organa. Navedba, da bi ob razkritju imen uslužbencev lahko tretja oseba s prisilo, grožnjo ali na drug podoben način vplivala na uslužbenca in si tako pridobila nepooblaščen dostop v varovano območje, je po mnenju prosilca popolnoma nesmiselna. Gre namreč za izhod iz območja ministrstva na Prešernovo cesto, ki je javna površina in vsakdo, ki bi imel dovolj časa, bi lahko s preprostim opazovanjem natančno določil uslužbence, ki uporabljajo omenjen vhod.
Na podlagi 245. člena ZUP je Pooblaščenec od organa dne 21. 2. 2014 prejel odstop pritožbe. Ob tem je organ navedel, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi. Ker pa organ Pooblaščencu z odstopom pritožbe ni posredoval vseh dokumentov, potrebnih za odločanje v pritožbenem postopku, ga je ta pozval, naj mu zahtevane dokumente posreduje. Hkrati ga je Pooblaščenec zaprosil tudi za pojasnilo o kriterijih, na podlagi katerih organ aktivira kartice za vhod/izhod na navedeni lokaciji. Dne 11. 3. 2014 je Pooblaščenec od organa prejel seznam aktivacij službenih kartic za vstop/izstop na dvorišče MZZ s Prešernove ceste ter zaprošeno pojasnilo.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnica oziroma prosilka izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
1. Ali gre za delovno področje organa
Po definiciji iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
V konkretnem primeru je najprej treba rešiti vprašanje, ali zahtevani dokument sploh sodi v delovno področje organa. Organ je namreč zavrnitev zahteve prosilca utemeljil z navedbo, da zahtevani dokument ne sodi v njegovo delovno področje in zato ne predstavlja informacije javnega značaja. Prav tako je organ v izpodbijani odločbi navedel, da četudi bi v primeru zahtevane informacije šlo za informacijo javnega značaja, zaprošenega dokumenta ne bi mogel posredovati, saj je v konkretnem primeru podana izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec poudarja, da je pojem delovnega področja, kot izhaja iz 4. člena ZDIJZ, treba razlagati v smislu, da gre za vse dokumente, ki jih je organ pridobil oz. ustvaril v zvezi s svojim delom in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi, torej tudi v zvezi z zagotavljanjem pogojev za izvajanje dela. Organ je namreč Pooblaščencu v svojem odgovoru pojasnil, da je aktivacija kartic za navedeni vhod pogojena z delovnimi obveznostmi uslužbencev MZZ, in ne z njihovim prihodom oziroma odhodom iz službe. Za ta namen imajo namreč uslužbenci na voljo druga dva izhoda. Organ je Pooblaščencu še pojasnil, da uslužbencem, ki ne potrebujejo dostopa preko navedenega vhoda zaradi opravljanja svojih delovnih zadolžitev, pristopna kartica za vstop preko tega vhoda ni aktivirana.
Prosilec se v pritožbi sklicuje na mnenje št. 090-118/2011/2 z dne 15. 11. 2011. V navedenem mnenju je ministrstvo, pristojno za javno upravo, zavzelo stališče, da informacije javnega značaja predstavljajo praviloma vsi dokumenti, s katerimi razpolaga organ. Pooblaščenec dodaja, da ZDIJZ izrecno ne določa, katere vrste informacij so javnosti dostopne, a hkrati nobene a priori tudi ne izključuje. Informacija se lahko nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo ali odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Eno izmed področij delovanja organa je tudi vodenje kadrovske politike. Informacije javnega značaja so torej, po mnenju ministrstva za javno upravo, vsi dokumenti, ki so kakorkoli povezani s programi delovanja, posameznimi postopki, ki jih vodi organ, notranjimi predpisi, katerim so podvrženi delavci organa in organ, dokumenti, ki izkazujejo finančno poslovanje itd.
Organ v izpodbijani odločbi zatrjuje, da zahtevani dokument ne izvira iz delovnega področja organa in hkrati navaja, da je njegovo delovno področje opredeljeno v ZZZ-1. Pooblaščenec se ne strinja z navedbo organa in na tem mestu poudarja, da navedeni zakon ni edini, ki določa delokrog organa.
Zakon o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDU-1) je zakon, ki ureja splošna vprašanja v zvezi z organi državne uprave, kamor sodijo tudi ministrstva. Tako npr. drugi odstavek 19. člena ZDU-1 določa, da generalni sekretar vodi strokovno delo na področju upravljanja s kadrovskimi, finančnimi, informacijskimi in drugimi viri ter pomaga ministru pri koordinaciji med notranjimi organizacijskimi enotami ministrstva. Podobno določbo vsebuje tudi ZZZ-1, ki v 7. členu določa, da je generalni sekretar oziroma generalna sekretarka diplomat, ki je dosegel naziv veleposlanik in zaseda najvišji diplomatski položaj v ministrstvu za zunanje zadeve. Generalni sekretar skrbi za nemoteno delo in učinkovito, racionalno ter zakonito delovanje ministrstva za zunanje zadeve. Neposredno sodeluje z ministrom pri usklajevanju organizacije dela, izvrševanju javnih nalog in usklajevanju dela notranjih organizacijskih enot in predstavništev v tujini. Da sodi upravljanje s kadrovskimi viri v delovno področje organa izhaja tudi iz 33. člena ZZZ-1, ki v tretjem odstavku določa, da ministrstvo za zunanje zadeve na področju kadrovske politike upošteva načela uravnotežene zastopanosti spolov.
Samo dejstvo, da prosilec ne zahteva dokumentov, ki izhajajo iz izvrševanja ožjih pristojnosti organov iz področnih zakonov (npr. ZZZ-1), še ne pomeni, da ne sodijo v delovno področje organa. Kot rečeno, je obveznost organa tudi izvrševanje drugih pristojnosti, denimo na delovnopravnem področju, na področju varstva upravnih pravic posameznikov, področju zagotavljanja finančnih in proračunskih obveznosti, itd. Tudi urejanje potrebnih dokumentov v zvezi z izvajanjem delovnih obveznosti uslužbencev je delovno področje organa, čeprav so zadevne obveznosti organa opredeljene v drugih zakonih in ne v ZZZ-1, na katerega se, napačno, sklicuje organ.
Tako iz kroga organov širšega javnega sektorja, ki sodijo med zavezance za dostop do informacij javnega značaja, kot tudi iz opredelitve informacije javnega značaja, je mogoče zaključiti, da je postopek dostopa do informacij javnega značaja v najširšem pomenu besede namenjen pridobivanju informacij, ki so v povezavi z javnopravnim, oblastnim delovanjem. Podobno izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča RS I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007, v kateri je sodišče zavzelo stališče, da je za pojem informacije javnega značaja odločilno, da gre za informacije s področja izvajanja določenih nalog oziroma dejavnosti, ki jih urejajo javnopravni predpisi. Pri javnopravnem delovanju pa ni pomembna konkretna oblika tega delovanja (oblastno odločanje ali ne-oblastno zagotavljanje določenih storitev), temveč, da se javne naloge ali dejavnosti skladno z načelom zakonitosti izvršujejo na podlagi norm javnega prava, v okviru, ki ga te norme za to dejavnost določajo, ter skladno z namenom varstva javnega interesa. Informacija javnega značaja je torej tista informacija, ki služi uradnemu namenu organa, gre torej za informacije, povezane s katerokoli javno (public) ali upravno funkcijo organa. Povedano drugače, o delovnem področju organov je v smislu ZDIJZ mogoče govoriti tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznost organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javnopravnega režima izhajajo.
Upoštevajoč zgoraj navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da področje kadrovske politike in upravljanja s kadrovskimi viri v organu državne uprave zagotovo sodi v delovno področja organa. Organ mora organizirati delo ljudi tako, da omogoča nemoten potek dela ter učinkovito, racionalno in zakonito delovanje organa. Organiziranje dela zaposlenih je namreč neločljivo povezano z delom organa kot organa državne uprave, zato ni nobenega dvoma, da je zahtevani seznam aktivacij službenih kartic za vhod/izhod povezan z delovnim področjem organa. Ne nazadnje organ sam navaja, da je aktivacija službenih kartic za vhod/izhod pogojena z delovnimi obveznostmi uslužbencev.
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec tako zaključil, da ni mogoče slediti trditvi organa, da zahtevane informacije ne sodijo v njegovo delovno področje.
2. Izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (notranje delovanje organa)
Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevana informacija izpolnjuje vse tri temeljne pogoje za obstoj informacij javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Ker pa se je organ v izpodbijani odločbi podredno skliceval tudi na obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali navedena informacija predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, ali pa gre morebiti za katero izmed izjem, zaradi katerih se dostop lahko zavrne.
Skladno z 11. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa.
Za obstoj opisane izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:
- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in
- specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa).
Z navedeno izjemo se varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Opisano izjemo pozna tudi večina primerjalno-pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo »notranji proces razmišljanja organa«. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. To je pravni teoriji znano kot »deliberative process privilege«. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja organ« ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave.
Za obstoj te izjeme morata biti nujno izpolnjena oba pogoja skupaj. V drugem delu te izjeme, v kateri se zahteva obstoj motenj pri delovanju oziroma dejavnosti organa, je vsebovan test, v teoriji imenovan škodni test. Ta test spada med teste tehtanja. Dostop do informacije je tako mogoče zavrniti le, če se tehtnica med motnjami pri delovanju in dejavnosti organa ter razkritjem informacije nagne proti motnjam oziroma, če bi bile nastale motnje, storjene za delovanje organa, večje od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Iz teorije in tudi prakse Pooblaščenca ob tem izhaja, da »motnje« ne morejo pomeniti zadrege organa, neprijetnosti zaradi razkritja, kako deluje organ, ipd. Besedo motnje je treba tolmačiti v smislu, da bi razkritje podatka (dokumenta) pomenilo resno oviro za nadaljnje delo organa, oziroma bi bilo to delo bistveno drugače (po kvaliteti slabše), kot je bilo pred razkritjem, oziroma kakršno bi bilo, če do razkritja dokumenta ne bi prišlo.
Glede vprašanja izpolnjevanja prvega kriterija za obstoj navedene izjeme, tj., ali gre v konkretnem primeru za dokument, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa, Pooblaščenec ugotavlja, da je ta pogoj izpolnjen. Zahtevan seznam aktivacij službenih kartic, glede na njegovo naravo, namreč ni bil namenjen javnosti in je nastal v zvezi z internim delovanjem organa, organiziranjem dela zaposlenih ter opravljanjem delovnih obveznosti uslužbencev. Ker morata biti za obstoj izjeme izpolnjena oba pogoja skupaj, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal obstoj drugega kriterija, tj. nastanka motenj pri delovanju oziroma dejavnosti organa zaradi razkritja dokumenta.
Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel, da bi bila v primeru razkritja zahtevane informacije ogrožena varnost ministrstva in s tem povzročene motnje pri delovanju organa. Organ navaja, da bi lahko tretje osebe s prisilo, grožnjo ali na podoben način vplivale na uslužbenca s kartičnim dostopom in tako pridobile možnost nenadzorovanega vstopa v varovano območje ministrstva. Na drugi strani pa prosilec poudarja, da gre pri izhodu iz ministrstva na Prešernovo cesto za izhod na javno površino in da lahko vsakdo, ki bi imel dovolj časa, s preprostim opazovanjem natančno določi uslužbence, ki uporabljajo omenjeni vhod.
Pooblaščenec ugotavlja, da organu ni uspelo izkazati konkretnih motenj, ki bi nastale z razkritejm zahtevane informacije, prav tako mu ni uspelo izkazati neposredne vzročne zveze med potencialnimi motnjami (ogrožena varnost ministrstva) in razkritjem zahtevanih informacij. Organ namreč ni pojasnil, zakaj bi imelo ravno razkritje zahtevanih informacij odločilen vpliv na povečano varnostno ogroženost ministrstva oz. v čem bi bile informacije, ki jih zahteva prosilec obsežnejše ali drugačne po vsebini od tistih, ki jih lahko pridobi vsak posameznik iz drugih virov (npr. z opazovanjem – na kar opozarja tudi prosilec).
Pooblaščenec ob tem poudarja, da je pri tej izjemi škodni test zelo strog, saj mora razkritje dokumenta, ne samo ogroziti varovane pravne dobrine, ampak že resno ogroziti proces odločanja institucije, da bi se dostop do dokumentov lahko zavrnil. Stališče, da je treba izjemo iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ presojati v luči čim večje odprtosti in preglednosti javnega sektorja, je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi št. I U 1857/2012-12 z dne 9. 10. 2013. Poleg tega je Upravno sodišče RS v zvezi s to izjemo v sodbi, št. I U 1176/2010-13 z dne 30. 11. 2011, navedlo, da je zakonodajalec v skladu z restriktivnim konceptom uporabe izjem do dostopa do informacije javnega značaja za dokazni standard postavil, da »bi razkritje povzročilo motnje«, kar je dokazni standard »onkraj dvoma«. Po mnenju Pooblaščenca organ s svojimi navedbami ni uspel zadostiti temu standardu. Pooblaščenec na tem mestu poudarja tudi, da je dokazno breme o povzročitvi motenj pri delovanju oziroma dejavnosti organa na strani tistega, ki to zatrjuje, torej organa. Navedeno izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1857/2012-12 z dne 9. 10. 2013, v kateri je sodišče zavzelo stališče, da Pooblaščencu ni treba samoiniciativno ugotavljati, ali bi prišlo do motenj zaradi razkritja zahtevane informacije, ali ne.
Pooblaščenec zaključuje, da ne obstaja resna in konkretna nevarnost povzročitve motenj v delovanju oziroma dejavnosti organa, ki naj bi nastale zaradi posredovanja obravnavanega dokumenta prosilcu. V obravnavanem primeru torej nista kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ, kar pomeni, da ta izjema glede obravnavanega dokumenta ni podana.
Na tem mestu Pooblaščenec še pojasnjuje, da četudi bi bila podana izjema varstva notranjega delovanja, bi bil prosilec upravičen do zahtevanih informacij na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V skladu z navedeno določbo se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Kot že zgoraj navedeno, je organ sam pojasnil, da je aktivacija službenih kartic za vhod/izhod pogojena z delovnimi obveznostmi uslužbencev.
3. Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov)
Ob vpogledu v evidenco aktivacij službenih kartic je Pooblaščenec ugotovil, da slednja vsebuje osebne podatke posameznikov, in sicer njihova imena in priimke. ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa kot izjemo od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1).
ZVOP-1 je sistemski zakon, ki ureja pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika oziroma posameznice pri obdelavi osebnih podatkov. Posamezni področni zakoni pa urejajo varstvo osebnih podatkov in s tem povezane pravice ter dolžnosti glede posameznih področij oziroma posameznih zbirk osebnih podatkov. Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. Že iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice dostopa do informacij javnega značaja.
Evidenca aktivacij službenih kartic vsebuje imena in priimke fizičnih oseb, pri čemer gre ugotoviti, da osebni podatki javnih uslužbencev ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov. Slednji se v dokumentu pojavljajo v zvezi z opravljanjem delovnih obveznosti, zato je pravna podlaga za razkritje podana v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ ne glede na morebitne izjeme od prostega dostopa (npr. izjeme varstva osebnih podatkov) dovoli dostop do informacij, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Ti podatki (povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca) torej niso varovani osebni podatki in je njihovo razkritje dopustno. Navedeno pa ne velja za imena in priimke posameznikov, ki niso javni uslužbenci. Njihovi osebni podatki so varovani osebni podatki. V skladu z 9. členom ZVOP-1 mora biti namreč za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju podana ustrezna pravna podlaga, pri čemer v konkretnem primeru ta ni podana. Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v zahtevanem dokumentu, je Pooblaščenec presodil, da je mogoče prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanega dokumenta na način, kot je urejen v 7. členu ZDIJZ. Pri tem je organ dolžan prekriti varovane osebne podatke na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
4. Sklepno
Pooblaščenec zaključuje, da zahtevana evidenca aktivacij službenih kartic za vhod/izhod na dvorišče MZZ s Prešernove ceste predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, kar pomeni, da je organ na prvi stopnji napravil napačen sklep glede dejanskega stanja ter posledično napačno uporabil materialno pravo. Pooblaščenec je zato pritožbi prosilca ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz izreka te odločbe.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Mevlida Mehović, univ. dipl. prav.,
Asistentka svetovalca Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka