Odvetniška družba Tratnik, Sočan in Bogataj o.p. d.n.o. - Banka Slovenije
+ -Številka: 090-36/2014/12
Kategorije: Proaktivna objava informacij
POVZETEK:
Prosilec je zahteval odločbo Banke Slovenije o izrednih ukrepih NLB d.d., z vsemi sestavnimi deli in prilogami. Organ je prosilcu, zaradi izjem po 2., 3., 7. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ omogočil dostop do zahtevanega dokumenta v obliki delnega dostopa. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da je organ med pritožbenim postopkom zahtevano odločbo o izrednih ukrepih v celoti objavil na svoji spletni strani. Z objavo celotnega besedila je organ odločil, da razlogi po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ne obstajajo več, s čimer je odločba o izrednih ukrepih v celoti prosto dostopna informacija javnega značaja. Pooblaščenec je pritožbi ugodil in prosilca v skladu s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ napotil na spletno stran organa, kjer je objavljena zahtevana odločba o izrednih ukrepih.
ODLOČBA:
Številka: 090-36/2014/12
Datum: 12. 5. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2 in 23/2014; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E in 65/2008-ZUP-F; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………………. (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Banke Slovenije, Slovenska 35, 1505 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 26.00-0039/14 z dne 20. 1. 2014 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se ugodi in se 2. in 3. točka izreka odločbe Banke Slovenije, št. 26.00-0039/14 z dne 20. 1. 2014 odpravita ter se prosilcu posreduje napotilo na spletno stran https://www.bsi.si/nadzor-bank.asp?MapaId=1600.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Organ je dne 10. 1. 2014 prejel zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je prosilec zahteval dostop do celotne odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih št. 24.20-021/13-010 z dne 17. 12. 2013 z vsemi sestavnimi deli in morebitnimi prilogami.
Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. 26.00-0039/14 z dne 20. 1. 2014, s katero je zahtevi delno ugodil in prosilcu posredoval zahtevani dokument s prekritimi deli, ki predstavljajo izjeme po 2., 3., 7. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Prosilec se je zoper odločbo pravočasno pritožil in kot pritožbene razloge navedel bistvene kršitve pravil postopka, zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter zmotno uporabo materialnega prava.
Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 26.00-0142/14-JŽ z dne 21. 2. 2014, odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Ker organ odstopu pritožbe ni priložil vseh dokumentov, potrebnih za obravnavo pritožbe, ga je Pooblaščenec pozval na dostavo zahtevanega dokumenta v izvorni obliki brez prekritih podatkov in ga dne 27. 2. 2014 tudi prejel.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Iz pritožbe izhaja, da se je prosilec pritožil zoper celotni zavrnilni del odločbe. Predmet pritožbenega postopka so torej prekriti deli odločbe o izrednih ukrepih št. 24.20-021/13-010 z dne 17. 12. 2013, izdane Novi Ljubljanski banki d.d., Ljubljana (v nadaljevanju odločba o izrednih ukrepih).
Pooblaščenec je med pritožbenim postopkom ugotovil, da je organ odločbo o izrednih ukrepih v celoti objavil na svoji spletni strani, na povezavi https://www.bsi.si/nadzor-bank.asp?MapaId=1600. Na navedeni spletni strani je organ odločbo o izrednih ukrepih objavil na način, da je levo objavljena odločba o izrednih ukrepih s prekritimi podatki, kot jo je prosilec prejel na podlagi izpodbijane odločbe, desno pa celotna vsebina odločbe o izrednih ukrepih. Takšen način objave omogoča primerjavo celotne odločbe o izrednih ukrepih z odločbo o izrednih ukrepih v obliki delnega dostopa.
Ker je osnovni namen ZDIJZ, da prosilec prejme zahtevano informacijo, in sicer ne glede na pravno podlago, na podlagi katere mu jo organ posreduje, se je na tem mestu postavilo vprašanje smiselnosti nadaljnjega postopka, ki ga glede odločbe o izrednih ukrepih v obravnavani zadevi vodi Pooblaščenec. Ker je organ odločbo o izrednih ukrepih objavil na svoji spletni strani in je javno dostopna, je Pooblaščenec za pravilno rešitev zadeve prosilca pozval, da sporoči, ali še vztraja pri pritožbi, pri čemer naj natančno navede, kaj je še predmet spora, oziroma kateri so tisti dokumenti, ki jih je z zahtevo z dne 10. 1. 2014 zahteval in jih s spletno objavo še vedno ni prejel.
Prosilec je sporočil, da je preveril spletno stran organa in pri tem ugotovil, da je organ očitno objavil le zahtevano odločbo, medtem ko iz podatkov na spletni strani ni razvidno, kdaj naj bi zahtevana odločba bila objavljena na spletni strani. Ostala dokumentacija na spletni strani ni bila objavljena. Po prepričanju prosilca je za pritožbeni postopek, ki se vodi pred Pooblaščencem, bistveno, da organ vse do danes še vedno ni v celoti ugodil zahteva prosilca in mu še vedno ni posredoval vseh zahtevanih informacij, tako kot je to izrecno zahteval prosilec. Zgolj kasnejša objava zahtevne dokumentacije na spletni strani organa, pri čemer ni znano, kdaj naj bi sploh bila objavljena, saj ta podatek iz spletne strani ni razviden, ne more spremeniti dejstva, da sta bili tako zahteva kot pritožba prosilca v trenutku njune vložitve v celoti utemeljeni. Izpodbijana odločba, s katero je bil delno zavrnjen dostop do informacij javnega značaja, še vedno obstoji, saj navedena odločba še vedno ni bila odpravljena, zato ne more biti nobenega dvoma, da ima pritožnik še naprej pravni interes, ne glede na morebitne (v vsakem primeru pa kasnejše) delne in nepopolne objave na spletni strani organa, da Pooblaščenec, kot pritožbeni organ, odloči o utemeljenosti pritožbe. Da je izpodbijana odločba v napadanem delu, s katero je bil zavrnjen dostop do zahtevanih informacij, nepravilna, priznava tudi organ, in sicer z objavo zahtevane odločbe na spletni strani. Glede na navedeno ima prosilec, predvsem pa zato, ker mu pripadajoča spisovna dokumentacija k zahtevni odločbi še vedno ni bila zagotovljena in posredovana, še naprej pravni interes, da Pooblaščenec o njegovi pritožbi odloči in pritožbi ugodi, izpodbijano odločbo pa odpravi. V vsakem primeru je treba upoštevati, da je prosilec z zahtevo z dne 10. 1. 2014, poleg zahtevane odločbe, zahteval tudi morebitne priloge odločbe, torej tudi Poročilo Delloitte: Hypothetical liquidation valuation of NLB d.d. as of 30 September 2013 z dne 10. 12. 2013, na katerega se organ neposredno sklicuje v zahtevani odločbi. Pritožnik navedenega dokumenta ni prejel, prav tako pa ni bil objavljen na spletni strani organa.
Organ je na poziv Pooblaščenca za razjasnitev in popolno ugotovitev dejanskega stanja dne 7. 4. 2014 odgovoril, da je bila odločba o izrednih ukrepih v celotnem besedilu objavljena na spletni strani organa dne 14. 3. 2014. Odločba o izrednih ukrepih je objavljena v izvorni obliki, umaknjena je le oznaka »strogo zaupno«, da pri objavi odločbe ne bi prišlo do kršitev predpisov, ki urejajo varovanje zaupnosti. Za objavo odločbe o izrednih ukrepih se je organ odločil na podlagi Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/2010 - UPB5, s spremembami in dopolnitvami) - (ob oceni, da so se razmere s potekom časa umirile in omogočajo razkritje, kot pojasnjeno na spletni strani organa) in ne na podlagi konkretne zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Razkritje odločb je bilo objavljeno v javnih medijih.
Nadalje je organ pojasnil, da odločba o izrednih ukrepih nima prilog ali sestavnih delov. To izhaja že iz odločbe, kjer ni navedenih prilog ali drugih sestavnih delov. Odločba o izrednih ukrepih se sklicuje na dokaz »Hypothetical liquidation valuation of NLB d.d. as of 30 September 2013«, ki pa ni sestavni del odločbe in ni naveden kot priloga. Dokazi že po vsebini ne morejo biti sestavni deli ali priloge odločbe o izrednih ukrepih. Odločba o izrednih ukrepih povzema bistveno vsebino tega dokaza in se med drugim sklicuje tudi na cenitev »Poročilo o kvaliteti kreditnega portfelja« in odločitev EK z dne 2. 7. 2012, vendar ti dokumenti zato niso sestavni deli ali priloge odločbe o izrednih ukrepih. Organ je bil sicer seznanjen s cenitvijo »Hypothetical liquidation valuation of NLB d.d.«, kot tudi s cenitvijo, ki jo vsebuje »Poročilo o kvaliteti kreditnega portfelja«, vendar ti dokumenti niso postali sestavni deli ali priloge odločbe o izrednih ukrepih. Sta pa ti dve cenitvi del spisa ob izdaji odločbe o izrednih ukrepih. Organ je še navedel, da je že prejel zahtevi za dostop do omenjenih cenitev, zahtevi pa je delno zavrnil.
Pooblaščenec je ugotovil, da je organ z izpodbijano odločbo v celoti odločil o zahtevi prosilca, saj odločba o izrednih ukrepih nima sestavnih delov in prilog. Dokumenti, ki jih prosilec v odgovoru z dne 26. 3. 2013 navaja kot priloge in/ali sestavne dele odločbe o izrednih ukrepih, so namreč samostojni dokumentni in ne priloge ali sestavni deli odločbe o izrednih ukrepih. Dokumenta »Hypothetical liquidation valuation of NLB d.d.« in »Poročilo o kvaliteti kreditnega portfelja« sta namreč dokaza, ki sta organu služila za ugotovitev dejanskega stanja in odločitev za izdajo odločbe o izrednih ukrepih. Glede na navedeno je organ v celoti odločil o zahtevi prosilca, saj omenjena dokumenta (cenitvi ali poročili) sploh nista predmet zahteve. Prosilec v pritožbi ali celo kasneje ne more širiti svoje zahteve za dostop do informacij javnega značaja, saj je Pooblaščenec vezan na prvotno zahtevo prosilca in pritožbo prosilca. Pooblaščenec tako ugotavlja, da je v tem delu vlogo prosilca z dne 26. 3. 2013 moč šteti za novo zahtevo in jo je organ dolžan kot takšno tudi obravnavati.
Nadalje je Pooblaščenec ugotovil, da je organ med pritožbenim postopkom, dne 14. 3. 2014, na spletni strani organa, na povezavi https://www.bsi.si/nadzor-bank.asp?MapaId=1600, v celoti objavil zahtevano odločbo o izrednih ukrepih. Z objavo celotnega besedila odločbe o izrednih ukrepih je organ odločil, da razlogi po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ne obstajajo več, s čimer je odločba o izrednih ukrepih v celoti prosto dostopna informacija javnega značaja. Navedeno pomeni, da ni niti smiselno niti potrebno v pritožbenem postopku presojati utemeljenosti posameznih zatrjevanih izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ v izpodbijani odločbi.
Peti odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da lahko organ prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja. Glede na navedeno se pritožbi prosilca ugodi na način, da se ga, v skladu s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ, napoti na spletno stran organa, kjer je objavljena zahtevana odločba o izrednih ukrepih. Torej, na spletni strani organa na povezavi https://www.bsi.si/nadzor-bank.asp?MapaId=1600, pod točko NLB d.d., je v obliki pdf formata objavljena celotna odločba o izrednih ukrepih št. 24.20-021/13-010 z dne 17. 12. 2013.
Glede na navedeno se pritožbi prosilca ugodi in se 2. in 3. točka izreka izpodbijane odločbe, na podlagi prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP, odpravita ter se odloči, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Monika Voga, univ.dipl.prav.,
Svetovalka pri Informacijskem
pooblaščencu
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka