Prosilec - Center za socialno delo Trebnje
+ -Številka: 090-34/2014/4
Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK:
Prosilec je zahteval dostop do dokumenta, ki ga je v okviru storitve prve socialne pomoči centru za socialno delo predložil uporabnik te storitve. Organ je zahtevo prosilca zavrnil z utemeljitvijo, da ne gre za informacijo javnega značaja. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da dokument sicer predstavlja informacijo javnega značaja, da pa je koncentracija osebnih podatkov posameznikov v zahtevanem dokumentu tako velika, da delni dostop ni mogoč, zato je potrdil odločitev organa in jo obrazložil s pravilnimi razlogi.
ODLOČBA:
Številka: 090-34/2014/4
Datum: 18. 3. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ___________ (v nadaljevanju prosilec), z dne 11. 2. 2014, zoper odločbo Centra za socialno delo Trebnje, Goliev trg 11, 8210 Trebnje (v nadaljevanju organ), št. 1203-14/2013, z dne 31. 1. 2014, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 11. 2. 2014 zoper odločbo Centra za socialno delo Trebnje št. 1203-14/2013, z dne 31. 1. 2014, se zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Organ je dne 18. 11. 2013 od prosilca prejel zahtevo za posredovanje vloge oziroma dopisa, ki ga je v aprilu 2013 na organ naslovil ______ in vsebujejo izjave o _______, ________ in prosilcu, ter listine, s katero je organ to vlogo obravnaval oziroma postopek zaključil.
Organ je zahtevo prosilca, po pozivu Pooblaščenca zaradi molka organa, zavrnil z odločbo št. 1203-14/2013, z dne 31. 1. 2014, in v obrazložitvi navedel, da zahtevani dokumenti ne predstavljajo informacije javnega značaja, ker prosilec želi pridobiti osebne podatke, ki jih je organ pridobil tekom izvajanja socialno varstvene storitve prva socialna pomoč, kar pomeni, da informacija ne izvira iz delovnega področja organa. Poleg tega v skladu s 17. točko Kodeksa etičnih načel v socialnem varstvu, ki ga je sprejela Socialna zbornica Slovenije, pomoč v socialnem varstvu temelji na medsebojnem zaupanju, center pa ne sme zlorabiti zaupnih podatkov, ampak jih mora varovati kot poklicno skrivnost.
Prosilec je v pritožbi z dne 11. 2. 2014 navedel, da je navedba organa, da informacija ne izvira iz delovnega področja organa sprenevedanje, in da je želel pridobiti zapise, ki jih je __________ napisal o njem, torej je želel pridobiti le informacije, ki se nanašajo nanj.
Organ po prejemu pritožbe prosilca izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, dne 20. 2. 2014, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Po pozivu je organ Pooblaščencu posredoval spis št. 1224-129/2013 v zadevi prve socialne pomoči, označil dokumente, ki naj bi predstavljali pisanje, ki ga je v svoji zahtevi opredelil prosilec, in pojasnil, da je predmetni postopek prve socialne pomoči zaključen.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citirane določbe izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Pooblaščenec se je z vpogledom v dokumentacijo, ki jo je posredoval organ, prepričal, da je zahtevani dopis ________ organ pridobil v postopku prve socialne pomoči. Pooblaščenec se strinja s prosilcem, da dokumentacija, ki izhaja iz spisa prve socialne pomoči, ustreza definiciji informacije javnega značaja. V skladu z Zakonom o socialnem varstvu (Ur. l. RS, št. 3/07-UPB2 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZSV) je prva socialna pomoč socialno varstvena storitev, namenjena odpravljanju socialnih stisk in težav, in se opravlja kot javna služba, ki jo zagotavlja država (11., 12. in 42. člen ZSV). Po izrecni določbi drugega odstavka 49. člena ZSV storitve prve socialne pomoči opravljajo centri za socialno delo, zato dokumentacija, ki jo organ (center za socialno delo) izdela oziroma pridobi v okviru storitve prve socialne pomoči, nedvomno predstavlja informacijo javnega značaja. Razlog, s katerim je organ zavrnil zahtevo prosilca (da zahtevani dokument ni informacija javnega značaja), je torej napačen.
Pooblaščenec je zato nadalje ugotavljal, ali obstajajo izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 6. člena ZDIJZ, zaradi katerih bi bilo treba prosilcu dostop do zahtevanega dokumenta vseeno zavrniti. Določba 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ namreč določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Pooblaščenec je pri vpogledu v zahtevani dokument ugotovil, da vsebuje številne osebne podatke, ki se prepletajo skozi vsebino zahtevanega dokumenta. Gre namreč za pisanje, ki je nastalo v okviru postopka prve socialne pomoči pred organom, pristojnim za socialne zadeve. To pa je posebej občutljivo področje, saj se nanaša na intimne občutke, stiske in pomisleke uporabnika prve socialne pomoči, v konkretnem primeru pa pisanje predstavlja uporabnikove osebne poglede na družinske in socialne razmere in njegovo doživljanje teh razmer. Navedeno pomeni, da se v zahtevanem dokumentu prepletajo osebni podatki uporabnika storitve prve socialne pomoči in članov družine ter drugih oseb na področju medsebojnih odnosov in osebne lastnine. Pri pisanju, ki je predmet zahteve prosilca, gre predvsem za občutenja, spomine oziroma intimno izpoved uporabnika prve socialne pomoči. Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevana dokumentacija vsebuje varovane osebne podatke, ki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Če dokument ali le njegov del vsebuje osebne podatke in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (7. člena ZDIJZ – v teoriji t. i. institut delnega dostopa). Pooblaščenec je ugotovil, da se organ v izpodbijani odločbi sicer res ni opredelil do možnosti uporabe instituta delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, vendar pa v konkretnem primeru te pomanjkljivosti postopka Pooblaščenec ne more šteti za bistveno.
Določbe 7. člena ZDIJZ in 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005, 119/2007, 95/2011; v nadaljevanju: Uredba) natančneje opredeljujejo tehnične vidike delnega dostopa. Organ mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih Uredbe ne bi bilo izvedljivo. 21. člen Uredbe določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek). Delni dostop je torej treba omogočiti vedno, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Pomembna sta torej tehnični in vsebinski vidik.
Pooblaščenec je v konkretnem primeru z vpogledom v zahtevane dokumente ugotovil, da gre pri obravnavanih dokumentih za tolikšno vsebnost in koncentracijo varovanih osebnih podatkov, da bi bil, zlasti ob sami definiciji zahtevanih dokumentov, delni dostop nemogoč in s tem nedopusten, saj bi ogrozil zaupnost varovanih osebnih podatkov posameznikov, ki jih je v svoji zahtevi definiral prosilec. V obravnavanem primeru bi namreč bila omogočena prepoznavnost in določljivost posameznikov, tudi če bi izbrisali osnovne identifikatorje oseb (imena in priimke), in sicer že iz samih izjav in povezav, ki so navedeni v dokumentih, poleg tega pa tudi iz same formulacije zahteve. Prosilec je namreč zahteval dopis posameznika, ki ga je opredelil z imenom in priimkom, in se nanaša na tri druge posameznike, ki jih je prosilec prav tako opredelil z imenom in priimkom. Opozoriti je treba, da v skladu z 2. tč. 6. čl. ZVOP-1 posameznik ni le določena, ampak tudi določljiva fizična oseba, torej oseba, ki se jo da identificirati brez velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora oziroma, če identifikacija ne zahteva veliko časa. Preko zahtevanih dokumentov pa bi bili posamezniki po oceni Pooblaščenca, tudi upoštevaje zahtevo v tej zadevi, enostavno določljivi.
Pooblaščenec še poudarja, da dejstvo, da gre za prosilčeve osebne podatke in osebne podatke posameznikov, ki jih prosilec očitno pozna, v postopku dostopa do informacij javnega značaja ni pravno relevantno. V postopku po ZDIJZ se namreč ne glede na to, kdo je prosilec, odloča, ali dokument kot tak predstavlja informacijo javnega značaja za vse, ne samo za prosilca. V postopku dostopa do informacij javnega značaja dejstvo, da se dokument med drugim nanaša tudi na prosilca samega, ni relevantno.
V skladu z navedenim in na podlagi citiranih pravnih podlag je Pooblaščenec ugotovil, da je izrek v izpodbijani odločbi prve stopnje sicer zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, zato je na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP v obrazložitvi te odločbe navedel pravilne razloge, pritožbo prosilca pa zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Tina Kraigher, univ. dipl. prav.,
asistentka svetovalca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka