Prosilec - ELES d.d.
+ -Številka: 090-32/2014/9
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilec je na organ naslovil zahtevo, da mu organ posreduje podatke o izpadih (prekinitvah delovanja) daljnovoda 220kV Kleče-Divača in 400kV Beričevo-Divača. Prosilec je podrobno opredelil, kaj točno ga zanima: koliko je bilo izpadov (od postavitve posameznega daljnovoda naprej), kdaj je bil posamezni izpad, koliko časa je bil prekinjen prenos električne energije zaradi posameznega izpada, kaj je bil vzrok posameznega izpada. Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. Prosilec se je zoper odločbo organa pritožil. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da organ razpolaga z določenimi dokumenti, ki vsebinsko ustrezajo zahtevi prosilca, zato je pritožbi prosilca delno ugodil in organu naložil, da prosilcu posreduje razpoložljivo dokumentacijo kot informacijo javnega značaja.
ODLOČBA:
Številka: 090-32/2014/9
Datum: 24. 4. 2014
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………………………. (v nadaljevanju prosilec) z dne 2. 2. 2014, zoper odločitev Eles, d.o.o., Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 1036/896/kk z dne 2. 2. 2014, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 2. 2. 2014 se delno ugodi in se odločitev Eles, d.o.o., št. 1036/896/kk z dne 2. 2. 2014 delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku 31 dni od vročitve te odločbe posredovati spisek izpadov DV 400 kV Beričevo-Divača in DV 220 kV Kleče-Divača iz SQL podatkovne baze, ki vsebuje podatke o času dogodka, vrsti dogodka, napravi in povodu dogodka od leta 2000 naprej.
2. Pritožba prosilca se zavrne glede spiska izpadov na DV 400 kV Beričevo-Divača in DV 220 kV Kleče-Divača pred letom 2000, saj organ z njim ne razpolaga.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 25. 1. 2014 na organ naslovil elektronsko pošto, v kateri je zahteval, da mu organ posreduje podatke o izpadih (prekinitvah delovanja) daljnovoda 220kV Kleče-Divača in 400kV Beričevo-Divača. Prosilec je podrobno opredelil, kaj točno ga zanima:
- koliko je bilo izpadov (od postavitve posameznega daljnovoda naprej),
- kdaj je bil posamezni izpad,
- koliko časa je bil prekinjen prenos električne energije zaradi posameznega izpada,
- kaj je bil vzrok posameznega izpada.
Organ je prosilcu dne 2. 2. 2014 odgovoril, da, v izogib napačni interpretaciji statistike izpadov, pojasnjuje, da statistika izpadov ni in ne sme biti vodilo pri načrtovanju omrežja. Osnovno vodilo, ki ga organu, kot sistemskemu operaterju prenosnega omrežja, nalaga domača (SONPO) in tuja zakonodaja (ENTSO-E Operational Handbook Policy 3 in nastajajoči Network Code Operational Security), je izpolnjevanje N-1 kriterija. Predmetni kriterij opredeljuje, da izpad kateregakoli daljnovoda ne sme povzročiti preobremenitev kakšnega drugega elementa elektroenergetskega omrežja. Potencial kršitve N-1 kriterija se navadno pokaže na t.i. ozkih grlih prenosnega omrežja. Po vgradnji 2x400 kV daljnovoda Beričevo-Krško, se je ozko grlo slovenskega prenosnega omrežja prestavilo iz koridorja Podlog-Beričevo na koridor Beričevo-Divača, torej daljnovode 220 kV Beričevo-Kleče-Divača in 400 kV daljnovod Beričevo Divača.
Organ se, kot slovenski operater elektroenergetskega prenosnega omrežja, v vsakem trenutku trudi ravnati gospodarno in hkrati zagotavljati visoko raven kakovosti prenosa električne energije. Organ pojasnjuje, da v ta namen najprej razišče vse možnosti optimizacije izrabe obstoječega omrežja, preden se loti dragih in dolgotrajnih investicij v gradnjo novih prenosnih poti. Žal pa vse večja potreba po električni energiji pogosto ne more brez novih daljnovodov in nadgradnje obstoječe infrastrukture. Prosilcu je pojasnil, da v kolikor želi kljub razlagi pregledati statistiko izpadov, je ta na voljo na spletni strani v obliki mesečnih obratovalnih poročil. Organ je navedel tudi neposredno spletno povezavo na poročila in pojasnil, da vsako mesečno poročilo vsebuje
poročilo o izpadih elementov prenosnega omrežja.
Prosilec je dne 2. 2. 2014 pri Pooblaščencu vložil pritožbo. V pritožbi je navedel, da je 25. 1. 2014 na organ naslovil vprašanje o izpadih določenih daljnovodov v preteklosti. Prejel je odgovor organa, za katerega pa meni, da ne vsebuje odgovorov na njegova vprašanja. Prosilec meni, da mu v konkretnem primeru niso bili podani odgovori na vprašanja, ki po njegovem mnenju spadajo med informacije javnega značaja.
Pooblaščenec je dne 7. 2. 2014 pritožbo prosilca odstopil v reševanje organu, organ pa jo je dne 17. 2. 2014 s pojasnilom odstopil Pooblaščencu v reševanje. Ob odstopu pritožbe je organ navedel, da je prosilcu posredoval natančno napotilo, kje se zahtevane informacije nahajajo, in sicer na spletni strani organa v javno dostopnem
dokumentu mesečna poročila o obratovanju. Organ namreč ne razpolaga s posebnim oziroma ločenim dokumentom o izpadih zgolj dveh daljnovodov (DV 220 kV Kleče-Divača m DV 400 kV Beričevo-Divača), kot to izrecno zahteva prosilec, ampak z zbirnim mesečnim poročilom o obratovanju prenosnega elektroenergetskega sistema (EES), v okviru katerega pa se nahajajo zahtevani podatki glede izpadov posameznih daljnovodov. Na podlagi navedenega, organ ni nadomestil izpodbijane odločitve z novo.
Pritožba je delo utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa. V nadaljevanju je bilo zato treba presojati, ali organ z zahtevano informacijo razpolaga, to pomeni, ali se informacija pri organu nahaja v materializirani obliki.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Ker prosilec v pritožbi navaja, da ni prejel odgovorov na vprašanja, Pooblaščenec glede na navedeno definicijo informacije javnega značaja pojasnjuje, da organ v okviru postopka dostopa do informacij javnega značaja ni dolžan dajati odgovorov na vprašanja, če bi to pomenilo ustvarjanje novega dokumenta. Organ mora prosilcu omogočiti dostop do dokumentov, s katerimi že razpolaga v materializirani obliki. To pomeni, da mu mora omogočiti dostop do že obstoječih dokumentov, iz katerih izhaja odgovor na vprašanja oziroma dostop do dokumentov, ki vsebinsko ustrezajo zahtevi oziroma vprašanju prosilca.
Pooblaščenec je dne 24. 3. 2014 pozval organ, da posreduje pisno pojasnilo in morebitno dokumentacijo glede odgovorov na naslednja vprašanja:
- Na podlagi katerih podatkov sestavite »mesečna poročila o obratovanju«, ki jih objavite spletni strani?
- Kdo pripravi »mesečno poročilo o obratovanju«?
- Ali razpolagate z dokumentom o izpadu daljnovoda Kleče-Divača in Beričevo-Divača? Na primer s poročilom o izpadu na terenu ali podobnim dokumentom?
- Kako veste, da je bil npr. izpad daljnovoda na določenem območju, ali vas kdo obvesti, napišete o obvestilu poročilo ali podoben dokument?
- Kako ugotovite določen izpad daljnovoda na določenem območju?
- Katere podatke o izpadih beležite oziroma zbirate?
Organ je dne 31. 3. 2014 Pooblaščencu posredoval pojasnilo, da za pripravo mesečnih poročil uporablja števčne meritve, ki se shranjujejo v sistemu Advance. Le-te podajajo informacije o prevzemu električne energije neposrednih odjemalcev, črpalne hidroelektrarne, distribucijskih podjetij ter največji in najmanjši dnevni in urni prevzem v posameznem mesecu. Poleg prevzema so predstavljeni še podatki o oddaji električne energije proizvajalcev, ki so priklopljeni na prenosno omrežje. Pogodbeni pretoki so sestavljeni iz podatkov uvoza in izvoza električne energije, ki jih bilančne skupine dnevno prijavijo. Sam postopek pridobitve uporabe prenosnih zmogljivost na čezmejnih daljnovodih poteka tako, da se preko avkcij, ki jih izvajata skupni avkcijski hiši, CAO in CASC pridobi letna, mesečna in dnevna prenosna zmogljivost na čezmejnih daljnovodih. Zaradi združevanja trgov so dnevne prenosne zmogljivosti na meji z Italijo na voljo preko borze z električno energijo BSP. Bilančne skupine tako na osnovi pridobljenih čezmejnih prenosnih zmogljivosti dnevno pripravijo svoj program uvoza in izvoza. Poleg naštetih podatkov se v poročilu prikažejo tudi pomembnejši obratovalni dogodki, kot so izpadi daljnovodov ter proizvodnih enot (termoelektrarne in hidroelektrarne). Mesečno poročilo o obratovanju pripravijo pristojne službe znotraj organa. Organ nadalje pojasnjuje, da se vsak izpad (med drugimi tudi izpad DV 400 kV Beričevo-Divača in DV 220 kV Kleče-Divača) zavede v obratovalno knjigo in informacijski sistem obratovalne statistike. Do leta 2000 so se izpadi vodili le v fizični obliki (obratovalna knjiga), od leta 2000 dalje pa se izpadi poleg v fizični obliki beležijo tudi v elektronski obliki, SQL podatkovni bazi, tako imenovani, »obratovalni statistiki«. Ob okvari na elektroenergetski napravi (EEN), se sproži sistem zaščite predmetne EEN, ki napravo obojestransko izklopi. Odgovorni operater preko sistema SCADA sprejme predmetno sporočilo in ukrepa skladno z obratovalnimi navodili (obvesti odgovorno osebje, ki vzdržuje napravo, jih pošlje na teren, da odkrijejo vzrok okvare in okvaro odpravijo ter obvestijo osebje odgovorno za zaščito, ki poda dodatne informacije v zvezi z okvaro). Odgovorni operater vse parametre dogodka zabeleži v obratovalno knjigo in informacijski sistem obratovalne statistike. Če pride zaradi predmetnega dogodka do prekinitve napajanja, je sistem obveščanja širšega pomena. Torej, ugotavljanje izpadov omogoča sistem zaščite in informacijski sistem vodenja SCADA. Ob dogodku sistem zaščite izklopi napravo in preko sistema SCADA z alarmom opozori operaterja na izpad naprave. V alarmni listi se zapišejo ustrezni parametri o dogodku (izpadla naprava, čas izpada in katera zaščita je delovala) na kar operater odreagira skladno z obratovalnimi navodili, predmetne parametre pa zavede še v obratovalno knjigo in informacijski sistem za obratovalno statistiko. Pri izpadih oziroma vseh obratovalnih dogodkih na posamezni napravi se zavede čas začetka in konca dogodka, vrsta dogodka ter vzrok za nastali dogodek.
Na podlagi navedenega pojasnila organa, iz katerega izhaja, da organ v določeni meri razpolaga z zahtevanimi dokumenti, je Pooblaščenec organ dne 1. 4. 2014 ponovno pozval, da posreduje vse dokumente o vseh izpadih DV kV Beričevo-Divača in DV 220 kV Kleče-Divača, ki jih pridobi na način, da v podatkovno bazo SQL vnese ustrezni iskalni niz – npr. izpad Beričevo-Divača ter da pojasni še, zakaj ni mogoč dostop do zahtevanih podatkov pred letom 2000.
Dne 8. 4. 2014 je organ poslal odgovor, v katerem je navedel, da se izpadi v informacijski sistem beležijo od leta 2000 dalje. Organ je Pooblaščencu poslal tudi spisek izpadov DV 400 kV Beričevo-Divača in DV 220 kV Kleče-Divača iz SQL podatkovne baze. Na spisku so zajeti vsi podatki od leta 2000 dalje. Organ je pojasnil, da sta omenjena daljnovoda izpadla zaradi poškodb, ki jih je 1. 2. 2014 povzročil žled. Pred letom 2000 so se tovrstni dogodki (izpadi) beležili le v obratovalni knjigi. Obratovalna knjiga je beležka odgovornega operaterja v fizični obliki, kjer se ročno zavede vsa pomembnejša dogajanja na elektroenergetskem omrežju. Poleg izpadov in izklopov naprav, se beleži še vrsto drugih parametrov kot so:zasedenost na mejah, proženje terciarne energije, podatki o nakupu in prodaji energije za izravnavo sistema in drugo. Če bi želeli izluščiti želene podatke, bi morali pregledati več kot 100 strani v več kot 90 obratovalnih knjigah. Dokumenta, ki bi za nazaj od leta 2000 vseboval s strani prosilca zahtevane podatke, organ tako nima.
Glede na navedbe organa in pritožbo prosilca, je bilo v pritožbenem postopku treba razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokumenti v smislu določbe 4. člena ZDIJZ obstajajo.
Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Pooblaščenec je v konkretni zadevi ugotovil, da rgan iz zbirke podatkov, ki jih vodi, informacije oziroma spisek, ki ga zahteva prosilec, lahko prikliče le po letu 2000. Za ugoditev celotni zahtevi prosilca bi organ moral ročno pregledati več kot 90 ročno zapisanih knjig ter jih vsebinsko analizirati po kriterijih, ki jih je navedel prosilec, pri čemer bi ustvaril novi zbirki – torej zbirko izpadov DV 400 kV Beričevo-Divača in zbirko izpadov DV 220 kV Kleče-Divača. Tega pa organ po 4. členu ZDIJZ ni dolžan narediti. Ob tem Pooblaščenec poudarja, da če bi prosilec vložil zahtevo za posredovanje informacije iz zbirke, s katero organ že razpolaga (npr. za druge izpade po letu 2000), bi organ, ne glede na količino dela ali porabljen čas, njegovo zahtevo moral vsebinsko obravnavati in mu omogočiti dostop do podatkov, upoštevaje izjeme iz 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
Ob tem Pooblaščenec še dodaja, da je o podobnem primeru (torej glede vprašanja, ali gre pri vsebinski analizi zbirke dokumentov za ustvarjanje novega dokumenta) že večkrat odločal, podobno tudi npr. v zadevi pod opr. št. 021-128/2008, predmetna odločba Pooblaščenca pa je bila potrjena tudi s strani Upravnega sodišča, s sodbo II U79/2009-10.
Pooblaščenec je ugotovil, da organ v preostalem delu razpolaga s podatki, ki jih je zahteval prosilec, in sicer od leta 2000 naprej – ta dokument je organ tudi posredoval Pooblaščencu: spisek izpadov DV 400 kV Beričevo-Divača in DV 220 kV Kleče-Divača iz SQL podatkovne baze.
Če zahtevani dokument vsebuje informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa zakon. Pooblaščenec je dokument natančno pregledal z vidika izjem, določenih v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da spisek izpadov DV 400 kV Beričevo-Divača in DV 220 kV Kleče-Divača iz SQL podatkovne baze ne vsebuje nobene izjeme, zaradi katere bi Pooblaščenec prosilcu zavrnil dostop do navedenega dokumenta.
Pooblaščenec na podlagi izvedenega pritožbenega postopka nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti v celoti ne obstajajo, poleg tega Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Zato Pooblaščenec ugotavlja, da je zahtevi oziroma pritožbi prosilca mogoče delno ugoditi na način, da organ prosilcu posreduje spisek izpadov DV 400 kV Beričevo-Divača in DV 220 kV Kleče-Divača iz SQL podatkovne baze, torej izpade, ki jih je zahteval prosilec od leta 2000 naprej. Pooblaščenec na tem mestu znova poudarja, da ustvarjanje novega dokumenta, zbiranje informacij ali analiziranje podatkov predstavlja ravnanje organa, ki je zunaj dometa temeljne funkcije pravice dostopa do informacij javnega značaja in ga skladno z navedenim ni mogoče zahtevati na podlagi določb ZDIJZ.
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilca delno ugoditi. Pooblaščenec je, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, odločbo organa delno odpravil, dopolnil postopek in sam odločil tako, da je organu naložil, da prosilcu najkasneje v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posreduje fotokopijo dokumenta na način, določen v prvi točki izreka te odločbe. Pooblaščenec pa je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil glede dokumenta (spisek izpadov pred letom 2000), ker le ta ne obstaja v materializirani obliki, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (UL RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Petra Lešnik Kromar, univ. dipl. prav.,
Svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka