Prosilec - Upravna enota Litija
+ -Številka: 090-23/2014/6
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilka je zahtevala listine v zvezi s prodajo nepremičnine med leti 1954 in 1958. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da organ z dokumenti ne razpolaga, kar pomeni, da ni izpolnjen prvi pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ razpolaga oz. jo ima v posesti. Pooblaščenec je tako pritožbo prosilke na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-23/2014/6
Datum: 31. 3. 2014
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po namestnici pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah (pooblastilo št. 110-17/2016/48 z dne 17.8.2009), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E in 65/2008-ZUP-F; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …….. (v nadaljevanju prosilka) zoper odločbo Upravne enote Litija, Jerebova ulica 1, 1270 Litija (v nadaljevanju organ), št. 090-5/2014-3 z dne 14. 1. 2014 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilke zoper odločbo Upravne enote Litija, Jerebova ulica 1, 1270 Litija, št. 090-5/2014-3 z dne 14. 1. 2014, se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Občina Litija je dne 23. 12. 2013 prejela zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je prosilka zahtevala vse listine iz arhiva, ko so vezane na prodajo nepremičnine po priloženi kupoprodajni pogodbi iz leta 1958 med občinskim ljudskim odborom Litija, kot prodajalcem in njenim očetom …………., kot kupcem. Predvsem je želela listine v zvezi z določitvijo višine določene kupnine za prodajo nepremičnine iz leta 1954 ali prej in listine o vplačilu določene kupnine iz let 1954 in 1955, kot tudi listine, zakaj je bila ta kupoprodajna pogodba sklenjena šele leta 1958.
Občina Litija je zahtevo prosilke, na podlagi 20. člena ZDIJZ, odstopila v pristojno reševanje organu, ki je o zahtevi odločil z odločbo št. 090-5/2014-3 z dne 14. 1. 2014, v kateri je zahtevo prosilke v celoti zavrnil, iz razloga neobstoja informacij javnega značaja.
Prosilka se je zoper odločbo pravočasno pritožila. Kot pritožbeni razlog je navedla, da je organ njeno zahtevo zavrnil, ker v njegovih zbirkah dokumentarnega gradiva ni zahtevanih dokumentov, v odločbi pa ji ni pojasnil, kje bi zahtevani dokumenti morali biti arhivirani in njej dostopni.
Organ po prejemu pritožbe prosilke odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-5/2014-5 z dne 31. 1. 2014, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Ker je organ v izpodbijani odločbi trdil, da z zahtevano informacijo ne razpolaga, je Pooblaščenec primarno ugotavljal, ali so pri zahtevani informaciji izpolnjeni kriteriji za opredelitev informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ. Kot izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
V konkretnem primeru je Pooblaščenec ugotovil, da organ z zahtevano informacijo ne razpolaga. Organ je Pooblaščencu dne 11. 2. 2014 in 24. 3. 2014 pojasnil, da v svoji zbirki dokumentarnega gradiva ne razpolaga z listinami v zvezi s prodajo nepremičnine, parc. št. …….. k.o. …... V stalni zbirki dokumentarnega gradiva organa se nahajajo dokumenti od leta 1955 dalje. Pojasnil je, da je dokumentalistka večkrat temeljito pregledala celotno stalno zbirko dokumentarnega gradiva za obdobje od leta 1955 do leta 1960, vendar zahtevanih dokumentov ni našla. Organ ne izključuje možnosti, da so bili zahtevani dokumenti uničeni v poplavah leta 1990, o čemer pa ne obstajajo nobeni seznami oz. zapisi dokumentov, ki so bili uničeni.
Nadalje je organ pojasnil, da je iz evidenčne številke na predloženi pogodbi z dne 29. 4. 1958 razvidno, da je bila predložena pogodba evidentirana v delovodniku, delovodnike pa je vodil Izvršni svet občine. Dokumentov, ki so bili evidentirani v delovodniku, pa organ v svoji zbirki dokumentarnega gradiva nima, ker je imel Izvršni svet občine svoj arhiv. Torej, lahko da organ sploh nikoli ni razpolagal z zahtevanimi dokumenti, ker kot izhaja iz pogodbe, je ta evidentirana v delovodniku Izvršnega sveta občine Litija in obstaja možnost, da so zahtevani dokumenti v Zgodovinskem arhivu Ljubljana. Zgodovinski arhiv Ljubljana bi namreč naj razpolagal z dokumenti Občinskega ljudskega odbora Litija za obdobje 1946-1973.
Pooblaščenec se je v pritožbenem postopku z razpoložljivimi dokaznimi sredstvi prepričal, da organ zahtevanih informacij nima, in da tudi ne ve, kateri organ bi zagotovo razpolagal z zahtevanimi informacijami. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil ugotovitvam in navedbam organa, da zahtevani dokumenti pri organu ne obstajajo, poleg tega Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z dokumenti razpolaga, vendar jih ne posreduje oz. ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Zato je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevi prosilke ni mogoče ugoditi, ker ji organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.
Pooblaščenec izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusita tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83). Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da ustvari oz. pridobi zahtevane dokumente.
Upoštevaje zgornje argumente Pooblaščenec zaključuje, da je organ pravilno odločil ter zahtevo prosilke zavrnil, ker z dokumenti ne razpolaga, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Glede na navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor zoper odločbo Upravne enote Litija, Jerebova ulica 1, 1270 Litija, št. 090-5/2014-3 z dne 14. 1. 20142. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Monika Voga, univ.dipl.prav.,
Svetovalka pri Informacijskem
pooblaščencu
Informacijski pooblaščenec:
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke