Prosilec - Občina Škofja Loka
+ -Številka: 090-19/2014/4
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilec je zahteval fotokopijo gradbenega dovoljenja za novozgrajeno krožišče na Kidričevi cesti. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da organ z dokumenti ne razpolaga, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga oz. jo ima v posesti. Pooblaščenec je tako pritožbo prosilca na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-19/2014/4
Datum: 26. 2. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G, v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Občine Škofja Loka, Mestni trg 15, 4220 Škofja Loka (v nadaljevanju organ), št. 090-0021/2013 z dne 13. 1. 2014, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca zoper odločbo Občine Škofja Loka, št. 090-0021/2013 z dne 13. 1. 2014, se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 23. 12. 2013 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer za posredovanje kopije gradbenega dovoljenja za novozgrajeno krožišče na Kidričevi cesti (za potrebe trgovine Spar).
Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-0021/2013 z dne 13. 1. 2014, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi je organ pojasnil, da za predmetno krožišče na Kidričevi cesti gradbeno dovoljenje ni bilo izdano, saj gre za investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist skladno z 18. členom Zakona o cestah, zato ga organ ne more posredovati, saj informacija javnega značaja ne obstaja.
Prosilec je v pritožbi z dne 17. 1. 2014 navedel, da z odločbo organa ni zadovoljen, ker v konkretnem primeru ne gre za vzdrževalna dela ampak za novozgrajeno krožišče, s katerim se je bistveno zmanjšala pretočnost prometa na omenjenem odseku Kidričeve ceste.
Organ je z dopisom št. 090-0021/2013 z dne 27. 1. 2014 pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno, vloženo s strani upravičene osebe, skladno z 245. členom ZUP, odstopil v reševanje Pooblaščencu. V dopisu je organ ponovno pojasnil, da gradbeno dovoljenje za predmetno krožišče na Kidričevi cesti ni bilo izdano, ker gre za investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist skladno z 18. členom Zakona o cestah, zato organ gradbenega dovoljenja prosilcu ne more posredovati, saj informacija javnega značaja ne obstaja.
Ker z odstopom pritožbe organ Pooblaščencu ni posredoval vseh dokumentov, potrebnih za reševanje zadeve, je Pooblaščenec, z dopisom št. 090-19/2014/2 z dne 10. 2. 2014, od organa zahteval, da mu posreduje zahtevo prosilca z dne 23. 12. 2013, ter v zadevi poda še morebitna dodatna pojasnila, zakaj z gradbenim dovoljenjem ne razpolaga.
Organ je z dopisom št. 090-0021/2013 z dne 14. 2. 2014 Pooblaščencu posredoval zahtevano dokumentacijo.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Iz obrazložite izpodbijane odločbe izhaja, da je organ dostop do zahtevanega gradbenega dovoljenja zavrnil, ker z dokumentom ne razpolaga.
Kot izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Pooblaščenec pojasnjuje, da ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga z zahtevanim gradbenim dovoljenjem, vendar ga prosilcu ne želi posredovati. Organ je v obrazložitvi odločbe in pri odstopu pritožbe namreč zatrjeval, da dokument pri organu ne obstaja, saj obnova krožišča ni zahtevala gradbenega dovoljenja, saj je bila izvedena v okviru investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na podlagi 18. člena Zakona o cestah (Ur. l. RS, št. 109/10, 48/12, v nadaljevanju ZCes-1).
Navedeni člen v prvem odstavku določa, da so investicijska vzdrževalna dela tista dela na javnih cestah, s katerimi se ne spremeni zmogljivost ceste, velikost njenih posameznih delov, obseg napeljav, naprav in opreme ter druge infrastrukture v območju javne ceste, s katero se ne sme posegati izven območja cestnega sveta; vsebuje tudi izvedbo izboljšav v območju cestnega sveta, ki so povezane z varnostjo javne ceste. Tretji odstavek določa še, da so vzdrževalna dela v javno korist izvedba rekonstrukcije javne ceste, s katero se spremeni zmogljivost ceste, velikost njenih posameznih delov, obseg napeljav, naprav in opreme ter druge infrastrukture v območju javne ceste, s katero se ne sme posegati izven območja ceste; vsebuje tudi izvedbo izboljšav, ki so povezane z varnostjo javne ceste. Šesti odstavek istega člena določa še, da za izvedbo investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist se investicijska dokumentacija ne izdeluje, razen dokumenta o identifikaciji investicijskega projekta in poročila o izvajanju investicije.
Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil ugotovitvam in navedbam organa, da gradbeno dovoljenje pri organu ne obstaja, poleg tega Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z gradbenim dovoljenjem razpolaga, vendar ga ne posreduje oz. ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Zato je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumenta, s katerim ne razpolaga, ne more posredovati.
Pooblaščenec izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusita tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83). Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da ustvari oz. pridobi zahtevani dokument, ter da bi se opredeljeval do tega, ali bi organ z dokumentom moral razpolagati in ugotavljal, zakaj ga ni ustvaril.
Upoštevaje zgornje argumente Pooblaščenec zaključuje, da je organ pravilno odločil ter zahtevo prosilca zavrnil, ker z dokumentom ne razpolaga, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Glede na navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da je odločba v tem delu pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP v tem delu zavrne.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka