Presta d.o.o. - Vrhovno državno tožilstvo RS
+ -Številka: 090-18/2014/2
Kategorije: Kršitev postopka, Osebni podatek
POVZETEK:
Prosilka je zahtevala vpogled v tožilski spis, saj se je želela seznaniti s podatkom, kdo je vložil pobudo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. Organ je njeno zahtevo v celoti zavrnil, svojo odločitev pa oprl na pavšalno navedbo, da zahtevani podatki predstavljajo izjemo varstva osebnih podatkov po ZDIJZ, ne da bi sploh vsebinsko presojal dokumentacijo in se do nje konkretno opredelil. Pooblaščenec je ugotovil, da organ ni odločil o celotni zahtevi prosilke, ter ji ni omogočil vpogleda v celotni spis, prav tako ni ocenil, ali je vpogled v spis mogoče izvesti z uporabo instituta delnega dostopa. Pooblaščenec je zato odločil, da je organ na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejansko stanje, zaradi česar se odločbe ne da preizkusiti, s čimer je prišlo do bistvene kršitve postopka, zato je Pooblaščenec zadevo vrnil organu v ponovljeni postopek ter mu dal napotke za ponovno odločanje.
ODLOČBA:
Številka: 090-18/2014/2
Datum: 26. 3. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. ter 3. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G, v nadaljevanju ZUP) o pritožbi z dne 20. 1. 2014, PRESTE d.o.o., Stegne 21c, Ljubljana, ki jo zastopa odvetnica Špela Mesesnel, Peričeva 33, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije, Trg OF 13, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. Tu 9-5/3010/2013-5/AL z dne 9. 1. 2014 v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi se ugodi. Odločba št. Tu 9-5/3010/2013-5/AL z dne 9. 1. 2014 se odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi odločiti najpozneje v 30 dneh od prejema te odločbe.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je dne 18. 11. 2013 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je želela vpogledati v tožilski spis, z namenom, da bi izvedela, kdo je vložil pobudo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
Organ je z dopisom št. Tu-9-5/3010/2013 z dne 2. 12. 2013 prosilko pozval, da svojo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja dopolni, in sicer je navedel, da spis opr. št. Ctz/3089/2013, ki se vodi na podlagi pobude za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, obsega približno 2000 strani, zato bi izvedba delnega dostopa (počrnitev delov teksta in fotokopiranje dokumenta), zaradi spoštovanja določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, po katerem je treba prikriti osebne podatke, zahtevala večdnevno delo usposobljene osebe. Ker se vpogled lahko dovoli šele po prikritju osebnih podatkov, bi omogočitev vpogleda v navedeni spis lahko zaradi omejenih kadrovskih zmogljivosti, škodovala delovanju ali izvajanju predpisanih nalog organa. Hkrati s tem tudi ne bi bil dosežen namen zahteve, saj bi bili vsi osebni podatki, kamor sodijo tudi podatki o vlagatelju pobude, prikriti. Organ je zato od prosilke zahteval, da v roku 3 dni zahtevo dopolni tako, da konkretizira dokumente iz obravnavanega spisa, v katere želi vpogledati, da ji jih bo lahko posredovali v obliki fotokopije s prikritimi zaščitenimi osebnimi podatki.
Prosilka je dne 12. 12. 2013 odgovorila na dopis organa z dne 2. 12. 2013 in navedla, da se ne more strinjati z razlogi, kot izhajajo iz njegovega dopisa. Meni, da ima pravico, da se seznani s celotno dokumentacijo, s katero organ razpolaga. Odločitev organa, da ji posreduje le določene dokumente iz predmetnega spisa pomeni grob poseg v ustavno zagotovljeno pravico prosilke. Prosilka želi in zahteva vpogled v celoten spis organa, pri čemer se ne strinja s sklicevanjem organa na to, da bi zagotovitev delnega dostopa do spisa, lahko škodovala delovanju organa. Prosilko torej zanima vsa dokumentacija, ki se nanaša na seznanitev organa s sodno poravnavo, kot tudi vsa dokumentacija, ki ni bila posredovana sodišču, organ pa z njo razpolaga. Podrobnejša označitev posameznih dokumentov pa bo možna le takrat, ko bo prosilka dejansko vpogledala v spis in se z njim konkretno seznanila. Meni, da je zahteva po natančni označitvi dokumentov zavajanje, saj ne da bi prosilka vpogledala v spis in se seznanila z dokumenti, ki se v spisu nahajajo, jih tudi ne more konkretizirati. Prosilka zato meni, da ji mora organ dovoliti vpogled v spis v celoti, kolikor dela pa zahteva prikrivanje osebnih podatkov, pa na pravico prosilke do vpogleda v celotno dokumentacijo, ne more vplivati.
Organ je dne 9. 1. 2014 izdal odločbo, št. Tu 9-5/3010/2013-5/AL, s katero je zahtevo prosilke, za seznanitev s podatkom, kdo je na organ vložil pobudo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, ki jo organ vodi v spisu opr. št. Ctz/3089/2013 na način, da se ji omogoči vpogled v spis, zavrnil. V obrazložitvi je organ navedel, da v zahtevi ni navedeno oziroma specificirano, s katerim dokumentom, ki vsebuje podatke javnega značaja, se želi prosilka seznaniti, temveč le, da želi prosilka izvedeti, kdo je na organ vložil zahtevo za varstvo zakonitosti v obravnavani zadevi, in sicer na način, da se ji omogoči vpogled v spis. Organ je ugotovil, da zahtevani osebni podatki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov). Zaradi navedenega prosilki podatka na podlagi ZDIJZ ni mogoče posredovati.
Prosilka je v pritožbi z dne 20. 1. 2014 navedla, da je v svoji zahtevi opredelila dokument, v katerega želi vpogledati, in sicer je to dokumentacija v zvezi z vložitvijo pobude za zahtevo za varstvo zakonitosti. Po prejemu poziva na dopolnitev je prosilka svojo zahtevo še bolj specificirala, in sicer jo zanima »vsa dokumentacija, ki se nanaša na seznanitev organa s predmetno sodno poravnavo, kot tudi vsa dokumentacija, ki ni bila posredovana sodišču, organ pa z njo razpolaga«. Prosilka je navedla, da posameznih dokumentov ne more podrobneje označiti, dokler ne bo dejansko vpogledala v spis in se z njimi tudi konkretno seznanila. Prosilka meni, da je zaključek organa, da se prosilka želi seznaniti s tem, kdo je vložil pobudo za zahtevo za varstvo zakonitosti arbitraren, saj je prosilka želela vpogledati v celoten spis. Prav tako je arbitraren tudi zaključek organa, ki pravi, da zahtevani podatki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj bi to pomenilo, da je celoten spis (2000 strani) osebni podatek, kar pa je dejansko nemogoče. Hkrati je verjetno, da je pobudnik gospodarska družba, kar po ZDIJZ ne predstavlja osebnega podatka, oz. je bila pobuda vložena po pooblaščencu – odvetniku, kar tudi ni osebni podatek. Prosilka se želi seznaniti z vso dokumentacijo, ki se nanaša nanjo, in ne zgolj s podatkom, kdo je pobudnik, kar je pojasnila tudi v svojem dopisu z dne 12. 12. 2013. Meni, da bi ji moral organ dovoliti vsaj delni vpogled v spis, kar je organ navajal že v svojem dopisu z dne 2. 12. 2013, pri čemer je navedel, da bi bil tak dostop do dokumenta za organ zamuden. Prosilka meni, da dejstvo, da je delni dostop do dokumenta zamuden, prav gotovo ni opravičilo za to, da se ji tak vpogled ne omogoči.
Organ je pritožbo prosilke, z dopisom št. Tu-9-5/3010/2013/AL-ad, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje Pooblaščencu, k dopisu pa je priložil tudi celotno dokumentacijo, ki se nanaša na zahtevo prosilke.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma ugotavlja, da je obravnavana pritožba pravočasna, dovoljena in vložena po upravičeni osebi. Nadalje Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnica oz. prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/1991, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Organ v konkretni zadevi kot državni organ, že po izrecni določbi 1. člena ZDIJZ sodi znotraj kroga organov, ki so zavezanci po ZDIJZ. ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. Informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
V obravnavanem primeru ni sporno, da zahtevani dokumenti sodijo v delovno področje organa, saj gre za dokumente, ki jih je organ pridobil ali izdelal v okviru svojega dela. Prav tako ni sporno, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga in da se ti nahajajo v materializirani obliki, saj jih je organ Pooblaščencu tudi posredoval kot prilogo dopisa št. Tu-9-5/3010/2013/AL-ad z dne 24. 1. 2014.
Pooblaščenec je po proučitvi zadeve ugotovil, da je organ svojo odločitev v izpodbijani odločbi oprl na pavšalno navedbo, da zahtevani osebni podatki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi česar je zahtevo prosilke zavrnil, ne da bi sploh vsebinsko presojal dokumentacijo in se do nje konkretno opredelil. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je organ odločil o zahtevku prosilke le na podlagi formulacije samega zahtevka, pri čemer je upošteval le namen, zaradi katerega se želi prosilka seznaniti z dokumentacijo. Ker je organ ocenil, da zahtevan podatek predstavlja osebni podatek, je zahtevo prosilke zavrnil v celoti, ne da bi sploh odločal o celotnem zahtevku prosilke, tj. o vpogledu v celotni tožilski spis. Organ tako ni vsebinsko presojal dokumentov z vidika učinka »erga omnes« kot to zahtevajo določbe ZDIJZ in zato tudi ni presojal, ali je mogoče za seznanitev prosilke z informacijami javnega značaja uporabiti institut delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ. Posledično organ tudi ni presojal, ali obstajajo kakšni drugi razlogi, ki pomenijo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja.
Pooblaščenec pojasnjuje, da je organ v skladu z ZDIJZ dolžan vsebinsko presoditi, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. »erga omnes«, in ne le prosilki. Interes in pravne koristi posameznega prosilca za to presojo niso pomembni. Odločitev, ki je rezultat presoje v postopku dostopa do informacije javnega značaja, mora biti namreč enaka za vse. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, zato je dejstvo, kakšen namen ima posamezni prosilec pri dostopu do informacije javnega značaja, pri odločanju po ZDIJZ irelevantno. Pri odločanju o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja namreč ni pomemben namen posameznega prosilca, temveč je o zahtevi prosilca treba odločati v celoti. Iz konkretne zahteve prosilke je jasno razvidno, da se želi seznaniti s celotno zadevo, ki se nanaša na pobudo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, pri čemer je organ ugotovil, da se zadeva vodi v spisu št. Ctz/3089/2013. Iz navedenega izhaja, da je prosilka zahtevala vpogled v celotni spis, organ pa je zahtevo prosilke v celoti zavrnil, saj je ocenil, da prosilka pri vpogledu v spis, zaradi izvedbe delnega dostopa, ne bi imela dostopa do tistih podatkov, ki jo dejansko zanimajo.
Zaradi dejstva, da je organ odločil zgolj upoštevaje formulacijo zahtevka, pri čemer se sploh ni opredelil o kateri dokumentaciji odloča in tako tudi ni ugotavljal zavrnitvenih razlogov, ki jih ZDIJZ opredeljuje v 1. odstavku 6. člena, je organ nepopolno ugotovil relevantna dejstva, ki bi jih glede na načela in določbe ZUP moral, poleg tega pa se v obrazložitvi ni opredelil do vseh vprašanj, do katerih bi se pri odločanju na podlagi ZDIJZ moral, zato se odločbe ne da preizkusiti, s čimer je prišlo do bistvene kršitve postopka na prvi stopnji (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).
Kot izhaja iz prvega odstavka 251. člena ZUP organ druge stopnje, kadar med drugim ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka ali da je organ zmotno oz. nepopolno ugotovil dejansko stanje, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Vendar pa organ druge stopnje, glede na tretji odstavek 251. člena ZUP, če spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo.
Pooblaščenec v konkretnem primeru ocenjuje, da bo nedvomno hitreje in bolj ekonomično, če bo pomanjkljivosti postopka, bodisi z omogočenjem vpogleda v ustrezne dokumente iz zahteve prosilke oz. z zavrnitvijo dostopa zaradi morebitnih izjem, odpravil organ prve stopnje. Pooblaščenec je tako odločil predvsem zato, ker se zahtevana dokumentacija nahaja v spisu postopka, ki še ni zaključen, pri čemer se organ ni opredelil, ali bi zahtevana informacija morebiti lahko predstavljala izjemo po 6., 8. ali 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, kar mora organ v postopku konkretno presoditi in se do tega opredeliti.
Upoštevaje navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, zaradi česar je pritožbi prosilke ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo v celoti odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilke odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe. V ponovljenem postopku mora organ popolno ugotoviti dejansko stanje in se opredeliti do naslednjih vprašanj, preden odloči o tem, ali gre pri informacijah, ki jih je zahteval prosilka, za (prosto dostopne) informacije javnega značaja:
1. Kateri dokumenti predstavljajo zahtevane informacije javnega značaja,
2. Ali gre za prosto dostopne informacije,
3. Ali so izpolnjeni pogoji za obstoj posameznih izjem od prostega dostopa,
4. Če so izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme od prostega dostopa, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa.
Glede na to, da se je organ v odločbi skliceval na obstoj izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ Pooblaščenec pojasnjuje, da ZDIJZ napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS št. 94/2007-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1), ki v 1. točki prvega odstavka 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom. Organ mora torej ugotoviti, kateri podatki v zahtevani dokumentaciji predstavljajo izjemo varstva osebnih podatkov ter nato presoditi, ali je mogoče kljub izjemi uporabiti institut delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ. Ob tem Pooblaščenec pojasnjuje, da je bistven element pojma osebnega podatka ta, da se lahko nanaša le na določeno oziroma določljivo fizično osebo, ne pa tudi na pravne osebe.
Pooblaščenec je ugotovil tudi, da se zahtevana dokumentacija nahaja v spisu postopka, ki še ni zaključen, pri čemer se organ ni opredelil, ali bi morebiti lahko zahtevana informacija predstavljala izjemo po 6., 8. ali 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, kar mora organ v postopku konkretno presoditi in se do tega opredeliti. Da lahko organ zavrne dostop do informacije s sklicevanjem na 8. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, morata biti kumulativno izpolnjena naslednja pogoja:
1. pridobitev oz. izdelava dokumenta je namenjena izvedbi sodnega postopka (pogoj namena),
2. obstajati mora stvarna verjetnost, da bo imelo razkritje negativne, škodljive učinke na izvedbo konkretnega postopka (pogoj nastanka škode).
Za zavrnitev dostopa do informacije s sklicevanjem na 11. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa morata biti kumulativno izpolnjena naslednja pogoja:
1. podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in
2. specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa).
Če bo organ ugotovil, da dokumentacija vsebuje informacije, ki pomenijo katero izmed izjem od prostega dostopa po 6. členu ZDIJZ, mora nadalje presojati, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov.
Določba 7. člena ZDIJZ določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje varovane informacije (izjeme po 6. členu ZDIJZ) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta. Gre za institut t. i. delnega dostopa. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da institut delnega dostopa uporabi vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/2005, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: Uredba) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Določba 21. člena Uredbe namreč določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (1. odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (2. odstavek).
Organ mora zahtevane dokumente tako presoditi tudi z vidika možnosti delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ, do česar se v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni opredelil. Organ je dolžan prosilki omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov tudi takrat, kadar meni, da bo z uporabo instituta delnega dostopa prekril vse podatke, za katere meni, da so za prosilko »zanimivi«. Dejstvo je, da je prosilka zahtevala vpogled v celotno zadevo in ne zgolj v določen podatek iz te zahteve, prav tako pa je pri vpogledu v celotno zadevo vztrajala tudi po tem, ko jo je organ v dopisu opozoril na potrebo po izvedbi delnega dostopa do zahtevanih dokumentov.
Pooblaščenec na tem mestu pojasnjuje, da velik obseg zahtevanih dokumentov, ki ima za posledico upočasnitev dela organa, sam po sebi še ne pomeni zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. Posredovanje informacij javnega značaja je namreč ena izmed zakonsko določenih nalog organa, zato je organ dolžan zagotoviti tudi ustrezna sredstva in kader, ki bi takšne zahteve reševal. V primeru, če organ potrebuje več časa za posredovanje zahtevane informacije zaradi obsežnosti zahtevanega dokumenta, je v 24. členu ZDIJZ predvidena možnost, da organ podaljša rok za odločitev o zahtevi za največ 30 delovnih dni, ne pa tudi možnost, da organ zahtevo prosilca zavrne. Tudi iz sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti izhaja, da organ lahko le v posebnih primerih, v katerih bi konkreten in posamičen preizkus dokumentov povzročil nesorazmerno količino upravnega dela, izjemoma tehta na eni strani interes dostopa javnosti do dokumentov in na drugi strani nastalo delovno obremenitev, da bi v teh posebnih primerih ohranil interes dobrega upravljanja. Sodišče Evropskih skupnosti je na primer v sodbi v zadevi T-2/03, Verein fűr Konsumenteninformation proti Evropski komisiji, glede obravnave obsežnih zahtevkov pojasnilo, da glede na ustaljeno sodno prakso, ki določa potrebo po izvedbi konkretne in posamične presoje dokumentov, samo dejstvo, da zahtevek za dostop zadeva veliko število dokumentov, še ne pomeni, da instituciji ni treba izvesti konkretne proučitve dokumentov. Odstopanje od obveznosti proučitve dokumentov je dovoljeno le v izjemnih primerih, kadar upravno breme, ki ga prinaša konkretna in individualna proučitev dokumentov, presega tisto, kar je razumsko potrebno. Vendar pa morajo institucije proučiti vse druge možnosti in tako omejiti svojo delovno obremenitev, obenem pa odobriti vsaj del zahtevka prosilca. V navedeni sodbi je Sodišče Evropskih skupnosti med drugim opozorilo, da količina dela, potrebna za preučitev prošnje, ni odvisna samo od števila dokumentov, navedenih v prošnji, ali njihovega obsega, ampak tudi od njihove narave. Zato potreba, da se opravi konkreten in posamičen preizkus zelo velikega števila dokumentov, ne pove ničesar o količini dela, potrebni za obravnavo prošnje za dostop, ker je navedena količina dela odvisna tudi od zahtevane temeljitosti tega preizkusa.
Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba utemeljena, saj je organ na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejstva, zato se odločbe ne da preizkusiti, s čimer je prišlo do bistvene kršitve postopka na prvi stopnji (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Organ mora v ponovljenem postopku odločiti o celotni zahtevi prosilke, ugotoviti obstoj morebitnih izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja v celotnem spisu ter nadalje presojati, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilki omogočiti (delni) dostop do zahtevanih dokumentov. Pooblaščenec je zato pritožbi prosilke ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odločbo v celoti odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je Pooblaščenec odločil kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Postopek vodila:
Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka