Prosilec - Univerza v Mariboru
+ -Številka: 090-15/2014/12
Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK:Prosilec je zahteval strokovna poročila strokovnih poročevalcev v postopku habilitacije. Organ je dostop do dokumentov v celoti zavrnil. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da so osebni podatki kandidatke za izvolitev v naziv docentke in osebni podatki strokovnih poročevalcev varovani osebni podatki, saj v konkretnem primeru ne gre za porabo javnih sredstev ali za podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca ali opravljanjem javne funkcije. Glede na to, da zahtevani dokumenti vsebujejo večjo količino osebnih podatkov kandidatke, ki so tako prepleteni in koncentrirani čez celotna poročila, tudi izvedba delnega dostopa ni možna, saj potrebne anonimizacije ni mogoče izvesti v tej meri, da bi kandidatka postala neprepoznavna oziroma nedoločljiva, oziroma bi tako izveden delni dostop popolnoma izgubil vrednost in ne bi bil smiseln.
ODLOČBA:Številka: 090-15/2014/6
Datum: 28. 5. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2 in 23/2014; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E in 65/2008-ZUP-F; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………… (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Univerze v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor (v nadaljevanju organ), št. O 1/2014-524 SF z dne 7. 1. 2014 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca zoper odločbo Univerze v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor, št. O 1/2014-524 SF z dne 7. 1. 2014, se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 19. 12. 2013 pri organu vložil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, s katero je zahteval fotokopije strokovnih poročil strokovnih poročevalcev v postopku habilitacije kandidatke ………. (v nadaljevanju kandidatka) za docentko, za področje didaktike za madžarski jezik in književnost.
Organ je z odločbo, št. O 1/2014-524 SF z dne 7. 1. 2014 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), predmetno zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da v postopku habilitacije predpisana poročila oziroma njihova vsebina (tj. podatki o znanstveni ustvarjalnosti, strokovni usposobljenosti in strokovni dejavnosti, strokovnih izkušnjah v ustrezni praksi in njihovi ustreznosti, pedagoški usposobljenosti in uspešnosti, v kolikšni meri temelji kandidatkina inovativnost, umetniška ali raziskovalna dejavnost na dosežkih sodobne znanosti ter stroke in o kandidatkini organizacijski sposobnosti in delu znotraj univerze) in drugi podatki, ki neposredno ne predstavljajo pogojev za izvolitev v naziv, predstavljajo osebne podatke kandidatke. Dodaja, da zaradi javne dostopnosti celotne bibliografije v bazi COBISS identitete kandidatke tudi ob prekritju posameznih podatkov v strokovnih poročilih ni mogoče v celoti zakriti in tako onemogočiti njene neposredne oziroma posredne identifikacije. Razkritje strokovnih poročil bi tako v celoti, kot tudi deloma, pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, prav tako pa navedena poročila ne predstavljajo izjeme od izjem po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Enako velja tudi za podatke o članih strokovne komisije, ki prav tako predstavljajo osebne podatke. Nadalje navaja, da je treba zahtevo prosilca zavrniti tudi iz razloga, ker gre za izjemo po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pri tem pojasnjuje postopek izvolitve v naziv, ki da je volilna odločitev (skladno z avtonomijo univerze) in ni nujno, da je nekdo, ki izpolnjuje pogoje, tudi avtomatično izvoljen v naziv in da zahtevani dokumenti predstavljajo zgolj smernice za odločitev oziroma vmesno fazo. Navedena izjema naj bi varovala t. i. notranje razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost, oziroma bi razkritje zahtevanih poročil povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Strokovna poročila v primeru popolne odprtosti javnosti, zaradi nenehnega prilagajanja predpisom o varstvu osebnih podatkov in zato predvsem skopem ocenjevanju kandidatovega opusa, ne bi dosegla kriterija kvalitete, ki je v tem postopku ključnega pomena. Ne nazadnje organ zavrača zahtevo tudi iz razloga, da gre v primeru strokovnih poročil za avtorsko delo, ki pa je lahko v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZDIJZ le predmet vpogleda, ne pa tudi fotokopiranja. Strokovni poročevalci v postopku izvolitev v naziv imajo namreč vlogo izvedenca po ZUP, njihova strokovna poročila pa se obravnavajo kot izvedenska dela, ki po 12. točki drugega odstavka 5. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah predstavljajo avtorsko delo.
Zoper navedeno odločbo organa je prosilec vložil pritožbo, v kateri uvodoma navaja, da v izpodbijani odločbi ni zasledil prvega postopka pri imenovanju strokovnih poročevalcev in da se ne strinja z zavrnitvijo njegove zahteve. Pritožbo utemeljuje s tem, da strokovna poročila v zvezi z njegovo habilitacijo pri istem organu vsebujejo le nekaj osebnih podatkov (letnico rojstva, leto diplomiranja in zagovora doktorske disertacije ter naziv delodajalca in leto zaposlitve), vse drugo pa je strogo povezano z znanstveno, strokovno in pedagoško ustvarjalnostjo, vsi ti podatki pa so dostopni tudi prek COBISS sistema na svetovnem spletu. Obširneje tudi razlaga, zakaj je po njegovem mnenju verodostojnost habilitacije kandidatke za omenjeno področje vprašljiva, oziroma, da na podlagi njenih referenc v COBISS-u oziroma njenih lastnih navedb ne ustreza parametrom sporne habilitacije (niti ena njena publikacija naj ne bi bila s področja didaktike), ki je bila očitno izvedena pred koncem junija 2011.
Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Naknadno je organ dne 29. 1. 2014 in 3. 4. 2014 posredoval še dokumentacijo, ki je predmet zahteve prosilca in dodatna pojasnila.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V konkretnem primeru ni sporno, da zahtevane informacije obstajajo, saj organ z njimi razpolaga v materializirani obliki. Prav tako ni sporno, da informacije izvirajo iz delovnega področja organa. Prvi odstavek 56. člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 - UPB, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D in 109/12; v nadaljevanju ZVis) namreč določa, da docente, izredne profesorje, višje predavatelje, predavatelje, lektorje, znanstvene sodelavce in višje znanstvene sodelavce voli za pet let senat fakultete, umetniške akademije oziroma visoke strokovne šole. Postopek za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev se v skladu z zakonom in merili za izvolitev podrobneje uredi v statutu visokošolskega zavoda. Organ o izvolitvi v naziv vodil upravni postopek, v katerem je izdal tudi odločbo o izvolitvi. Zaradi navedenega ni dvoma, da sodi vodenje postopka in posledično nastale informacije v delovno področje organa. Glede na navedeno so izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacij javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ.
Ker zahtevani dokumenti izpolnjujejo vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali obstaja katera izmed izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Organ je zahtevo zavrnil zaradi obstoja izjem po 3. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Na podlagi pregleda zahtevanih strokovnih poročil, je Pooblaščenec ugotovil, da ta vsebujejo osebne podatke kandidatke za imenovanje v naziv in osebne podatke strokovnih poročevalcev. Vprašanje je, ali so ti osebni podatki varovani, ali pa za njihovo razkritje obstaja izrecna pravna podlaga, in sicer podlaga v zakonu, kot to zahteva prvi odstavek 9. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 - UBP1; v nadaljevanju ZVOP-1). Osebni podatki se lahko v javnem sektorju (po 22. točki 6. člena ZVOP-1 so univerze opredeljene kot javni sektor) obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon; z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Postopek izvolitve v naziv namreč ni v celoti transparenten in je za razkritje osebnih podatkov, ki se nahajajo v dokumentih v zvezi s tem postopkom, potrebna pravna podlaga, kot to vedno velja glede obdelave osebnih podatkov po 9. členu ZVOP-1.
Možna pravna podlaga v konkretnem primeru bi lahko bila določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ ne glede na izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja (npr. izjeme varstva osebnih podatkov) dovoli dostop do zahtevanih informacij, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
Pooblaščenec je ugotovil, da v konkretnem primeru ne gre za podatke o porabi javnih sredstev, saj tako široke interpretacije porabe javnih sredstev praksa Upravnega sodišča RS, ki opravlja sodni nadzor nad odločbami Pooblaščenca, ne potrjuje. Zahtevani dokumenti ne izkazujejo neposredno niti tega, ali je bil javni denar pravilno porabljen, saj lahko začetek postopka imenovanja v naziv sproži vsakdo, ki za to izpolnjuje v zakonu in Pravilniku o postopku izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev (http://www.um.si/projekti/habilitacije/Documents/Pravilnik%20o%20postopku%20izvolitev%20v%20naziv%20%28Obvestila%20XXVI-9-2008%29.pdf) predpisane pogoje. Zahtevani dokumenti tako ne izkazujejo porabe javnih sredstev v smislu, kot jo ZDIJZ opredeljuje v tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ. Organ je dne 3. 4. 2014 izrecno pojasnil, da strokovni poročevalci, ki so bili imenovani za izdelavo strokovnega poročila za kandidatko, za izdelavo strokovnega poročila, niso prejeli nobenega plačila.
V nadaljevanju je Pooblaščenec presojal, ali gre za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca ali funkcionarja, tako za kandidatko kot za strokovne poročevalce. Organ je dne 3. 4. 2014 pojasnil, da kandidatka ni zaposlena pri organu oziroma ne opravlja pedagoške dejavnosti pri organu na nobeni drugi podlagi. Postopek za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev se v skladu z zakonom in merili za izvolitev podrobneje uredi v statutu visokošolskega zavoda (57. člen ZVis). Statut univerze v Mariboru (http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Akti%20univerze%20v%20Mariboru/Uradno-10.pdf) ureja postopek habilitacij v členih 190 do 202. Postopek za izvolitev ali ponovno izvolitev v naziv visokošolskega učitelja (torej tudi docenta) se začne na osebno prošnjo kandidata, ki jo vloži na rektorat univerze (191. člen Statuta). Odločitev senata članice glede izvolitev v naziv je volilna odločitev in ne odločitev po prostem preudarku (prvi odstavek 190. člena Statuta). Navedeno pomeni, da je kandidat, ki izpolnjuje pogoje, lahko izvoljen, ne pa, da je avtomatično izvoljen v naziv vsak, kdor izpolnjene pogoje. Pooblaščenec je ugotovil, da ni zakonske podlage za razkritje identitete kandidatke na zahtevanih strokovnih poročilih, ki so bili predloženi v postopku izvolitve v naziv (torej pred izdajo odločbe), saj je v naziv lahko izvoljen kdorkoli, ki izpolnjuje za to predpisane pogoje in ni podana povezava med opravljanjem pedagoške dejavnosti v javnoveljavnih študijskih programih ter celotnim postopkom izvolitve v naziv.
Ob natančnem pregledu zahtevanih strokovnih poročil je Pooblaščenec ugotovil, da dokumenti ne vsebujejo le osnovnih identifikacijskih osebnih podatkov kandidatke, temveč tudi podatke o predmetnem področju, na katerem je kandidatka že bila izvoljena v naziv docentke, kot tudi o predlaganem razširitvenem področju za ta naziv, podatke o izobraževanju, delovnih mestih, delu oziroma kandidatkini profesionalni poti (doma in v tujini), znanstveni ustvarjalnosti, strokovni in pedagoški usposobljenosti, njenih publikacijah, člankih, predavanj itd., pri čemer so ti podatki v predmetnih poročilih številni in medsebojno prepleteni. Pri tem obenem ne gre spregledati, da gre pri teh strokovnih poročilih tudi za subjektivno mnenje strokovnih poročevalcev o kandidatki oziroma njeni strokovnosti, inovativnosti, usposobljenost, itd. ter, da je zato potreba po zaščiti posameznikove zasebnosti, integritete in dostojanstva toliko močnejša. Glede na to, da zahtevani dokumenti vsebujejo večjo količino osebnih podatkov kandidatke, ki so v tesni medsebojni zvezi oziroma so tako prepleteni in koncentrirani čez celotna poročila, po mnenju Pooblaščenca izvedba delnega dostopa ni možna, saj potrebne anonimizacije v skladu z 18. točko 6. člena ZVOP-1 (takšna sprememba oblike osebnih podatkov, da jih ni mogoče več povezati s posameznikom, ali je to mogoče le z nesorazmerno velikimi napori, stroški ali porabo časa) ni mogoče izvesti v tej meri, da bi kandidatka postala neprepoznavna oziroma nedoločljiva (npr. na podlagi navedenih njenih avtorskih del je možna enostavna identifikacija kandidatke v okviru internetnih iskalnikov oziroma tudi uveljavljenega sistema COBISS), oziroma bi tako izveden delni dostop popolnoma izgubil vrednost in ne bi bil smiseln. Pooblaščenec je ugotovil, da za razkritje osebnih podatkov kandidatke ni pravne podlage, saj ne gre za izjemo od izjem (ki jo je treba razlagati restriktivno) iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, določeno v prvi alineji tretjega odstavka tega člena (ne gre za podatke o porabi javnih sredstev, ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca).
Pooblaščenec pripominja (v zvezi z navedbami v zahtevi prosilca glede namena pridobitve oziroma zahtevanih podatkov iz osebne bibliografije, čeprav v postopku po ZDIJZ te niso pomembne oziroma pravno relevantne), da navedena odločitev ne pomeni, da gre pri vsakem zahtevanju oziroma posredovanju npr. zgolj bibliografskih podatkov (v okviru javne službe knjižničarske dejavnosti so ti javno dostopni vsakomur na svetovnem spletu) kandidatke, na podlagi katerih je v predmetnih strokovnih poročilih utemeljeno izpolnjevanje zahtevanih pogojev za izvolitev v naziv, za informacijo javnega značaja, pri kateri gre avtomatično za izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ oziroma za onemogočen vsakršen dostop do njih.
Glede osebnih podatkov strokovnih poročevalcev (ime, priimek, naziv in delovno mesto) je organ dne 3. 4. 2014 pojasnil, da dva strokovna poročevalca strokovnega poročila nista izdelala v povezavi z delovnim razmerjem (eden je upokojen, drugi je tuj zunanji član), niti, kot že omenjeno, zato nista prejela plačila. Njuno sodelovanje v postopku ocene strokovne usposobljenosti je temeljilo na sklepu o izvolitvi komisije za izdelavo strokovnih poročil. Kot strokovnjaka na svojem področju sta bila zaprošena za pripravo strokovnega poročila za izvolitev kandidatke v naziv. Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da je treba prekriti tudi osebne podatke teh dveh članov strokovne komisije, saj za obdelavo njunih osebnih podatkov v konkretnem primeru ni pravne podlage. Navedeno pomeni, da se dostop do strokovnih poročil navedenih dveh strokovnih poročevalcev v celoti zavrne, saj Pooblaščenec ni zasledil zakonske podlage, ki bi v konkretnem primeru dopuščala obdelavo osebnih podatkov iz strokovnih poročil strokovnih poročevalcev v postopku habilitacije za namen dostopa do informacij javnega značaja.
Glede tretjega strokovnega poročevalca, …………, je organ pojasnil, da je v času izdelave strokovnega poročila bila v rednem delovnem razmerju pri organu in je strokovno poročilo izdelala v okviru svojih delovnih obveznosti (navedeno izhaja iz opisa del in nalog iz sistemizacije delovnega mesta, ki ga zaseda). Glede na navedeno je za obdelavo njenih osebnih podatkov v konkretnem primeru zakonska podlaga v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedeno pomeni, da bi iz celotnega strokovnega poročila prosilec prejel le podatek o strokovni poročevalki ………………., ki je strokovno poročilo pripravila in je razviden na zadnji strani pod podpisnik. Takšen delni dostop je nesmiseln, saj z izbrisom vseh varovanih osebnih podatkov dokument ne bi imel več svoje vsebine. Osnovni namen ZDIJZ in tako izhaja tudi iz zahteve in pritožbe prosilca je, da se prosilec seznani z vsebino zahtevanega dokumenta. Prosilec se namreč želi seznaniti z vsebino strokovnega poročila, ker dvomi o verodostojnosti habilitacije, zato mu zgolj podatek o strokovni poročevalki, ki je strokovno poročilo pripravila, ne razkrije vsebine poročila. Ker za preostali del strokovnega poročila (varovani osebni podatki) ni zakonske podlage za njegovo razkritje in ker ni smiselno, da prosilec prejme prazne fotokopije strokovnega poročila strokovne poročevalke ………….. le z navedbo njenega imena in priimka ter naziva v podpisu, je Pooblaščenec odločil, da se pritožba prosilca tudi v tem delu zavrne.
Ker je Pooblaščenec zavrnil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja že iz navedenega razloga (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), se ni spuščal v obravnavanje ostalih izjem, ki jih zatrjuje organ v izpodbijani odločbi.
Pooblaščenec zaključuje, da je organ ravnal zakonito, da ni bil prekršen materialni predpis, da ni prišlo do bistvenih kršitev določb postopka in da je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno. Postopek pred odločbo je bil torej pravilen, odločba je pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato je Pooblaščenec pritožbo zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor zoper odločbo Univerze v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor, št. O 1/2014-524 SF z dne 7. 1. 2014. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Monika Voga, univ.dipl.prav.,
Svetovalka pri Informacijskem
pooblaščencu
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka