Prosilec - Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP) ter drugega odstavka 251. člena ZUP o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 20. 1. 2014, zoper odločbo Inšpektorata RS za kmetijstvo in okolje, Inšpekcije za okolje in naravo, Parmova ulica 33, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-88/2013/5, z dne 8. 1. 2014, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca se delno ugodi in se odločba Inšpektorata RS za kmetijstvo in okolje, Inšpekcije za okolje in naravo, št. 090-88/2013/5, z dne 8. 1. 2014 odpravi v delu, ki se nanaša na zahtevo prosilca za dostop do podatkov o tem, kdo so drugi onesnaževalci, ki naj bi vplivali na številne okoliške parcele, ki so bile onesnažene samo z odpadnim motornim oljem, in do podatkov o tem, kaj je organ storil, da ti ne bodo več onesnaževali okolja ter se odloči:

1.1 V delu, ki se nanaša na dostop do podatkov o tem, kdo so drugi onesnaževalci, ki naj bi vplivali na številne okoliške parcele, ki so bile onesnažene samo z odpadnim motornim oljem, se zahteva prosilca z dne 19. 9. 2013 zavrne.

1.2 V zvezi s podatki o tem, kaj je organ storil, da onesnaževalci ne bodo več onesnaževali okolja, je organ dolžan prosilcu v roku 31 dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo kazenske ovadbe št. 06117-139/2010-25, z dne 14. 5. 2013 tako, da na navedenem dokumentu prekrije ime, priimek in naslov osumljenca ter dve imeni in priimek prijavitelja.

2. Glede varovanih osebnih podatkov, ki jih je organ v skladu s 1. 2 točko tega izreka dolžan prekriti, in v delu, ki se nanaša na podatke o tem, kdo je pristojen za ugotavljanje dejanskega stanja na …, med razlivanjem nevarnega in prepovedanega olja med 19. in 21. 9. 2010, se pritožba prosilca zavrne.

3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Organ je dne 19. 9. 2013 prejel vlogo, v kateri je prosilec postavil naslednja vprašanja v zvezi z okoljskim onesnaženjem z odpadnim motornim oljem na območju … v Ljubljani, v času poplav med 19. in 21. 9. 2010:

1.     Zakaj prosilec ni prejel odgovora na 4 elektronska sporočila, ki jih je organu posredoval do dne 1. 10. 2010?

2.     Zakaj se organ ni odzval na alarmantno informacijo o bioloških analizah onesnažene zemlje, ki mu jo je prosilec posredoval dne 23. 3. 2011? Ali obstaja objektivni upravni razlog?

3.     Zakaj je prosilec zaman čakal na odgovor, ki mu ga je v juniju 2011 obljubila inšpektorica Saša Bačnik?

4.     Kako je mogoče, da je organ ignoriral tudi ministrstvo, ki mu je v reševanje odstopilo dokumentacijo prosilca?

5.     Zakaj je organ več kot 23 mesecev od inšpekcijskega pregleda pri onesnaževalcu …, …, zadrževal informacije?

6.     Kdo so drugi onesnaževalci, ki naj bi vplivali na številne okoliške parcele, ki so bile onesnažene samo z odpadnim motornim oljem?

7.     Kaj je organ storil, da ti ne bodo več onesnaževali okolja?

8.     Kdo je pristojen za ugotavljanje dejanskega stanja na …, med razlivanjem nevarnega in prepovedanega olja med 19. in 21. 9. 2010?

Organ je zahtevo prosilca delno zavrnil z odločbo št. 090-88/2013/5, z dne 8. 1. 2014 in v obrazložitvi navedel, da je ugotovil, da podatkov, ki jih prosilec zahteva v točkah 1. 2., 3., 4. in 5., ni mogoče opredeliti kot informacije javnega značaja, v skladu s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, ki izrecno določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V navedenih točkah prosilec zahteva odgovore na natančno določena vprašanja v zvezi z vodenjem postopka inšpekcijskega nadzora, ki pa se neposredno, kot podatki, ne nahajajo v nobenem dokumentu, zadevi, dosjeju, registru, evidenci ali drugem dokumentarnem gradivu. Organ torej ne razpolaga z informacijami, ki jih prosilec zahteva v točkah 1. 2., 3., 4. in 5., zato je ta del zahteve zavrnil. Dokumente, ki jih je prosilec zahteval v 6., 7. in 8. točki zahteve, je organ posredoval prosilcu v prilogi dopisa št. 090-88/2013/7, z dne 10. 1. 2014, in sicer so to:

- kopija uradnega zaznamka z dne 20. 9. 2010;

- kopija elektronskega sporočila Štaba CZ MOL z dne 23. 9. 2010;

- kopija elektronskega sporočila Poveljnika CZ z dne 23. 9. 2010;

- kopija inšpekcijskega zapisnika z dne 24. 9. 2010;

- kopija poročila o letnem pregledu (Eko Dimnik d.o.o.) z dne 11. 3. 2010;

- kopija inšpekcijskega zapisnika z dne 19. 11. 2010;

- kopija dopisa PU Ljubljana, PP Ljubljana Vič z dne 9. 2. 2011;

- kopija inšpekcijskega zapisnika z dne 23. 4. 2013.

Prosilec je v pritožbi, ki jo je organ prejel dne 20. 1. 2014, navedel, da informacij, ki jih je zahteval pod 6., 7. in 8. točko zahteve, ni v dokumentaciji, ki mu jo je organ poslal v prilogi dopisa št. 090-88/2013/7, z dne 10. 1. 2014. Zahteva pod točko 6. se nanaša na podatke o neznanih drugih onesnaževalcih s tega območja, kar je povezano z odgovorom Inšpekcije, Vilharjeva 33, Ljubljana, št. 0618-1165/2012/4, z dne 29. 10. 2012 in z zaustavitvijo inšpekcijskega postopka. Točki 7. in 8. sta povezani z delom organa – varovanjem okolja. Prosilec upa, da mu bo organ posredoval ustrezne informacije na podlagi ZDIJZ.

Organ po prejemu pritožbe prosilca izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-88/2013/10, z dne 22. 1. 2014, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Z namenom razjasnitve dejanskega stanja je Pooblaščenec dne 5. 2. 2014 pri organu opravil ogled in camera na podlagi 11. člena ZInfP, na katerem je organ pojasnil, da glede 1., 2., 3., 4. in 5. točke zahteve prosilca vztraja, da z dokumenti, ki bi vsebovali odgovore na ta vprašanja prosilca, ne razpolaga. Prav tako ne razpolaga z dokumenti, ki bi vsebovali podatke, na podlagi katerih bi bilo mogoče oblikovati odgovor na ta vprašanja. Glede dokumentov v zvezi s 6., 7. in 8. točko zahteve prosilca je organ uvodoma pojasnil, da je glede teh točk prosilcu posredoval obsežen dopis št. 090-88/2013/2, z dne 3. 10. 2013, s katerim je izčrpno odgovoril na vprašanja prosilca. Organ je poudaril, da se zahtevani podatki ne nahajajo neposredno v določenem dokumentu, temveč je verodostojne odgovore na vprašanja iz 6., 7. in 8. točke zahteve prosilca mogoče oblikovati le z uporabo podatkov iz več različnih dokumentov. Te dokumente je organ posredoval prosilcu v prilogi dopisa št. 090-88/2013/7, z dne 10. 1. 2014. Glede 6. točke zahteve prosilca je organ navedel, da je v zvezi s poplavami v letu 2010 vodil zgolj postopek na lokaciji …, zato nima podatkov o drugih morebitnih onesnaževalcih. Takratne poplave so bile naravna nesreča, v primeru katere organ ni pristojen ukrepati. V primeru na lokaciji … je organ urgiral na podlagi prijave in zadeva se pri organu vodi pod št. 06117-139/2010. Organ je pojasnil, da se niti v tej zadevi niti v nobeni drugi zadevi pri organu ne nahajajo podatki o drugih morebitnih onesnaževalcih. Organ se je odločil, da prosilcu kljub temu posreduje določeno dokumentacijo v zvezi s to zadevo, ker želi ravnati transparentno in prosilcu omogočiti dostop vsaj do teh podatkov, s katerimi razpolaga. Organ je prosilcu še vedno pripravljen omogočiti dostop do vse dokumentacije in je s prosilcem tudi že dogovorjen, da bo prišel vpogledati v celotno dokumentacijo v zadevi št. 06117-139/2010. Glede dopisa št. 0618-1165/2012/4, z dne 29. 10. 2012 je organ pojasnil, da ve iz medijev, kar je zapisal v tem dopisu, vendar pa, razen postopka v zadevi št. 06117-139/2010, drugih postopkov ni vodil, zato s temi dokumenti ne razpolaga. Glede 7. točke zahteve prosilca je organ pojasnil, da je v konkretnem primeru vložil kazensko ovadbo, ki ima št. 06117-139/2010-25. Organ je tudi preveril in ugotovil, da je inšpekcijski zavezanec odpravil nadaljnjo potencialno grožnjo za nadaljnje onesnaževanje. To je razvidno iz zapisnika z dne 23. 4. 2013, ki je bil prosilcu že posredovan. Organ je poudaril, da ne more zagotoviti situacije, da bi bilo vse v redu, ker je tukaj pomemben človeški faktor v smislu, da mora vsak zagotavljati, da z načinom življenja in dejavnostjo, ki jo opravlja, ne prihaja do prekomernega onesnaževanja okolja. Organ v okviru kadrovskih razpoložljivosti ves čas dela vse, da bi bilo onesnaženja okolja čim manj. V ta namen organ opravlja redne in izredne inšpekcijske preglede, ki jih izvaja na podlagi prioritet (ki so določene v načrtu dela inšpekcije za okolje in naravo, ki ga potrdi minister) in na podlagi prijav. Prioriteta so inšpekcijski zavezanci z dejavnostjo, ki predstavlja večje tveganje za okolje, ne pa inšpekcijski zavezanci posamezniki. Glede 8. točke zahteve prosilca je organ navedel, da je bila v času nesreče za ugotavljanje dejanskega stanja pristojna intervencijska skupina po Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. To izhaja iz Poročila o dogodku in izvedenih ukrepih, ki je priloga dokumenta št. 06117-139/2010/5 in ga je organ že posredoval prosilcu. Organ je Pooblaščencu izročil vse dokumente iz zadeve št. 06117-139/2010.

Pritožba je delno utemeljena.

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Pritožba prosilca se nanaša samo na odločitev organa v zvezi s 6., 7. in 8. točko zahteve prosilca. V tem delu je organ zahtevi prosilca ugodil in mu posredoval dokumente, vendar pa je prosilec v pritožbi navedel, da informacij, ki jih je zahteval pod 6., 7. in 8. točko zahteve, ni v dokumentaciji, ki mu jo je organ poslal v prilogi dopisa št. 090-88/2013/7, z dne 10. 1. 2014. Iz navedenega izhaja, da prosilec vlaga pritožbo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZDIJZ, ki med drugim določa, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru iz četrtega odstavka 25. člena tega zakona. Četrti odstavek 25. člena ZDIJZ predvideva način ravnanja stranke v primeru, ko organ njeni zahtevi ugodi in ji posreduje informacije javnega značaja, vendar pa je prosilec mnenja, da to niso informacije, ki jih je zahteval (več Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Senko Pličanič et al., Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, str. 214).

Pooblaščenec je zato moral najprej ugotoviti, ali organ razpolaga z dokumenti, ki vsebujejo podatke, ki jih je zahteval prosilec, in ali je organ te dokumente že posredoval prosilcu. V preostalem (zavrnilnem) delu pritožnik izpodbijani odločitvi ne nasprotuje, zato je preostali del odločbe št. 090-88/2013/5, z dne 8. 1. 2014 postal dokončen in pravnomočen.

Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati in

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Kot izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

Pooblaščenec je ob reševanju pritožbe ugotovil, da organ prve stopnje ne razpolaga z dokumentom, ki bi vseboval podatek o tem, kdo so drugi onesnaževalci, ki naj bi vplivali na številne okoliške parcele, ki so bile onesnažene samo z odpadnim motornim oljem (6. točka zahteve prosilca).

Organ je sicer z izpodbijano odločbo ugodil 6. točki zahteve prosilca, vendar iz odločbe ni razvidno, v katerem izmed prosilcu poslanih dokumentov, naj bi se ta podatek nahajal. Na ogledu in camera je bilo ugotovljeno, da organ s takšnimi dokumenti ne razpolaga. Pooblaščenec ne vidi razlogov, zaradi katerih bi podvomil v navedbe organa, ki je pojasnil, da je v zvezi s poplavami v letu 2010 vodil zgolj postopek na lokaciji …, zato nima podatkov o drugih morebitnih onesnaževalcih. Organ je navedel, da so bile takratne poplave naravna nesreča, v primeru katere ni pristojen ukrepati. V primeru na lokaciji … je organ urgiral na podlagi prijave in zadeva se pri organu vodi pod št. 06117-139/2010. Pooblaščenec verjame tem pojasnilom organa, saj takšno dejansko stanje izhaja tudi iz drugih pojasnil, ki jih je organ v preteklosti dajal v zvezi s poplavami leta 2010. Tako je organ v dopisu št. 06117-139/2010, z dne 5. 10. 2011 navedel, da razpolaga »s podatki, pridobljenimi v okviru inšpekcijskega postopka, ki ga je vodil v zadevi …, …, Ljubljana…«. V dopisu št. 07117-139/2010, z dne 4. 11. 2010, ki je bil naslovljen na Mestno občino Ljubljana, Oddelek za varstvo okolja, je organ navedel, da »inšpekcija za okolje o povzročitelju razlitja mineralnega olja na lokaciji, ki jo navajate, ni bila obveščena ne v času (zadnjih) poplav niti kasneje, zato tudi ni vodila nobenega inšpekcijskega postopka v zvezi s tem razlitjem. Je pa bila inšpekcija s strani ReCO (112), poveljnika CZ MOL, štaba CZ MOL in krajanov z … dne 23. 9. 2010 obveščena, da je iz skladiščne naprave na naslovu … prišlo do iztekanja odpadnega motornega olja…«. Pooblaščenec je pregledal vsebino vseh dokumentov v št. 06117-139/2010 in ugotovil, da ne vsebuje podatkov o tem, kdo so drugi onesnaževalci, ki naj bi vplivali na onesnaženje okoliških parcel z odpadnim motornim oljem. Pooblaščenec pri tem poudarja, da tudi dokumenti, ki jih je organ pridobil od drugih organov (npr. od Policije ali od družbe DRAVA Vodnogospodarsko podjetje Ptuj, d.d.), ne vsebujejo teh podatkov, temveč se nanašajo samo na onesnaževalca na naslovu …, Ljubljana.

Pooblaščenec meni, da je prosilec povsem upravičeno pričakoval, da organ razpolaga s podatki o drugih onesnaževalcih, saj mu je ta v dopisu št. 0618-1165/2012/4, z dne 29. 10. 2012 napisal, da je zaradi poplav »na več lokacijah v bližnji okolici … in širše na območju Mestne občine Ljubljana prišlo do poškodb več skladiščnih naprav in izlitja naftnih derivatov v okolje« (podobno je organ navedel tudi v dopisu št. 06117-139/2010, z dne 5. 10. 2011, ki ga je naslovil na Mestno občino Ljubljana, Oddelek za zaščito, reševanje in civilno obrambo). Vendar pa je organ na ogledu in camera pojasnil, da je ta podatek pridobil iz medijev. Iz navedenega je moč sklepati, da je organ prosilcu odgovoril na podlagi podatkov, ki jih je zasledil v medijih, sam pa dejanskega stanja ni ugotavljal, zato z zahtevanimi dokumenti tudi ne razpolaga, kar organu zagotovo ni v prid. Da se organ trudi, da ravna čim bolj transparentno, in da ničesar ne prikriva, kaže dejstvo, da je prosilcu pripravljen omogočiti dostop do celotne zadeve št. 06117-139/2010. Pooblaščenec zato ne vidi razumnih razlogov, zakaj bi organ na takšen način prikrival obstoj dokumentov.

Pooblaščenec izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da pridobi dokumente, s katerimi ne razpolaga.

Iz vsega navedenega izhaja, da bi moral organ zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na 6. točko zahteve, zavrniti, saj v nobenem izmed dokumentov, ki jih je organ posredoval prosilcu, ni v 6. točki zahtevanih podatkov, poleg tega pa je bilo na ogledu in camera ugotovljeno, da organ sploh ne razpolaga z dokumenti, ki bi te podatke vsebovali. Upoštevaje vse navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da bi moral organ zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na 6. točko, zavrniti. Pooblaščenec je zaključil, da je organ na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejstva glede obstoja zahtevanih dokumentov, zato je dopolnil postopek in odpravil izpodbijano odločbo v delu, ki se nanaša na 6. točko zahteve prosilca ter, na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP, sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1.1 točke izreka te odločbe.

V nadaljevanju je Pooblaščenec ugotavljal, ali organ razpolaga z dokumenti, iz katerih izhaja, kaj je organ storil, da onesnaževalci v konkretnem primeru ne bodo več onesnaževali okolja (7. točka zahteve prosilca). Pooblaščenec je po opravljenem ogledu in camera ugotovil, da je organ uvedel postopek samo na lokaciji …, zaradi česar razpolaga samo z dokumenti, ki se nanašajo na inšpekcijskega zavezanca na tej lokaciji. Po pregledu zadeve št. 06117-139/2010 je Pooblaščenec ugotovil, da je organ izvedel kontrolni pregled pri inšpekcijskem zavezancu dne 19. 11. 2010, o čemer je izdelal inšpekcijski zapisnik št. 06117-139/2010, ki ga je prosilec prejel kot prilogo dopisa št. 090-88/2013/7, z dne 10. 1. 2014. Dne 23. 4. 2013 je organ pri inšpekcijskem zavezancu še po uradni dolžnosti opravil inšpekcijski pregled, o katerem je izdelal zapisnik št. 06117-138/2010-24, ki ga je prosilec prejel kot prilogo dopisa št. 090-88/2013/7, z dne 10. 1. 2014. Po mnenju Pooblaščenca je v okvir ukrepov, ki jih je organ izvedel zato, da ne bo prišlo več do onesnaževanja okolja na obravnavani lokaciji, treba šteti tudi kazensko ovadbo št. 06117-139/2010-25, z dne 14. 5. 2013, ki jo je organ zoper obravnavanega inšpekcijskega zavezanca vložil pri Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani. Predmet 7. točke zahteve prosilca sta torej omenjena zapisnika, ki ju je prosilec že prejel, in omenjena kazenska ovadba, ki pa je organ še ni posredoval prosilcu.

-       da je postopek (še) v teku in

-       da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi postopka.

Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je v mnenju št. Kt/2444/13/HD/za, z dne 17. 2. 2014, ki ga je dopolnilo še z dopisom št. Kt/2444/2013/HD/nn, z dne 4. 3. 2014, opisalo, kakšna dejanja je opravilo v zvezi z obravnavano kazensko ovadbo doslej. Iz navedb Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani izhaja, da od prejema obravnavane kazenske ovadbe vodi predkazenski postopek, ki je še v teku. Glede vprašanja, ali bi z razkritjem kateregakoli dela kazenske ovadbe nastale škodne posledice, Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani meni, da Zakon o državnem tožilstvu v drugem odstavku 24. člena določa, da lahko le osebe, ki izkažejo zakoniti interes z obrazložitvijo, pisno zahtevajo pravico do vpogleda v spis ali drugo dokumentacijo oz. do kopiranja prepisa ali spisa v obsegu, ki ga določi pristojni državni tožilec. V konkretnem primeru pa pristojna državna tožilka takšne vloge ni prejela.

Kot izhaja iz navedb Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, je bil do dne 8. 1. 2014, ko je bila izdana izpodbijana odločba, predkazenski postopek, na katerega se nanaša v obravnavana kazenska ovadba, še v teku. To pomeni, da je izpolnjen prvi pogoj za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Glede vprašanja, ali bi z razkritjem informacij obravnavane kazenske ovadbe nastala škoda za izvedbo predkazenskega postopka, Pooblaščenec pojasnjuje, da ta pogoj zavezuje organ k uporabi tako imenovanega škodnega testa, ki je eden izmed testov t.i. tehtanja. Dostop do informacije je zato mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo na izvedbi postopka in razkritjem informacije nagne proti škodi oziroma, če bi bila škoda, storjena izvedbi postopka, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Ogrozitev izvedbe predkazenskega oz. kazenskega postopka pa mora biti dejanska, ne le hipotetična. Zavezan organ tako dostop do informacij lahko zavrne, če bi njihovo razkritje ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oziroma povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami (prim. tudi Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, stran 128).

Kadar organ, ki odloča v predkazenskem oz. kazenskem postopku, oceni, da bi razkritje podatkov škodovalo izvedbi postopka, ima Pooblaščenec malo manevrskega prostora za drugačno odločitev. Predkazenski in kazenski postopek sta posebna postopka z natančno definiranimi pravili ravnanja in z natančno opredeljenimi subjekti, ki so pristojni za odločanje o vprašanjih, ki se obravnavajo v teh postopkih. Veljavna pravna ureditev (že omenjeni 15.a člen Uredbe) zato sledi dejstvu, da lahko škodljiv učinek razkritja informacij na izvedbo (pred)kazenskega postopka v prvi vrsti verodostojno oceni organ, ki  ta postopek izvaja. Pooblaščenec v vsakem konkretnem primeru mnenje organa, ki odloča v (pred)kazenskem postopku, presoja z vidika vsebine dokumentov, ki so predmet zahteve po ZDIJZ in če se argumentacija tega organa izrecno ali smiselno sklada z vsebino dokumentov, mnenje upošteva kot relevantno. V obravnavani zadevi Pooblaščenec ocenjuje, da Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani škodljivega učinka razkritja podatkov iz obravnavane kazenske ovadbe sploh ni argumentiralo.

Pooblaščenec je Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani z dopisom št. 090-14/2014/5, z dne 11. 2. 2014 izrecno opozoril, da mora škodo pri izvedbi postopka konkretizirati, ker za zavrnitev dostopa do informacije javnega značaja ne zadošča zgolj sklicevanje na abstraktno možnost nastanka škode. Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani kljub temu opozorilu ni niti v mnenju št. Kt/2444/13/HD/za, z dne 17. 2. 2014, niti v prilogah, ki jih je Pooblaščencu posredovalo z dopisom št. Kt/2444/2013/HD/nn, z dne 4. 3. 2014, z ničimer konkretiziralo škode, ki bi nastala za predkazenski postopek z razkritjem obravnavane kazenske ovadbe. V zvezi s škodo se je Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani v mnenju sklicevalo na 24. člen Državnotožilskega reda (Uradni list RS, št. 7/2012 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Državnotožilski red).[1] Pooblaščenec poudarja, da ZDIJZ in 24. člen Državnotožilskega reda urejata dve različni pravici – na eni strani gre za pravico dostopa do informacij javnega značaja, ki izhaja iz drugega odstavka 39. člena Ustave RS, na drugi strani pa za pravico strank oz. drugih upravičencev do vpogleda in prepisa zadeve, ki je, v okviru pravice do enakih procesnih jamstev, zagotovljena v okviru 22. člena Ustave RS. Navedeno pomeni, da 24. člen Državnotožilskega reda ni pravno relevanten za odločanje o pravici dostopa do informacij javnega značaja, o kateri presoja Pooblaščenec v konkretnem primeru. Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani ni z ničimer konkretiziralo škode, ki bi zaradi razkritja obravnavane kazenske ovadbe nastala za izvedbo predkazenskega postopka.

Četudi bi sklicevanje Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani na Državnotožilski red razumeli kot zatrjevanje možnosti nastanka škode za predkazenski postopek v primeru razkritja zahtevanega dokumenta, je Pooblaščenec ocenil, da bi bilo takšno navedbo treba opredeliti kot hipotetično, saj z ničimer ne pojasnjuje, kakšna dejanska škoda za izvedbo predkazenskega postopka bi nastala, če bi bil zahtevan dokument prosto dostopen javnosti. Glede na to, da obravnavana kazenska ovadba zgolj povzema ugotovitve inšpekcijskega postopka, iz katerega je organ prosilcu kot informacijo javnega značaja že posredoval skoraj vso razpoložljivo dokumentacijo, je nemogoče, da bi razkritje vsebine obravnavanega dokumenta kakorkoli vplivalo na izvedbo predkazenskega postopka. Vsebina obravnavane ovadbe namreč ne razkriva nič drugega kot to, kar je bilo v okviru dostopa do informacij javnega značaja že razkrito prosilcu. Argumentacije pristojnega organa Pooblaščenec zato ne more upoštevati kot pravno relevantne.

Pooblaščenec je presodil, da razkritje obravnavane kazenske ovadbe ne bi škodovalo izvedbi predkazenskega postopka. Pooblaščenec namreč ne vidi razumnih razlogov, ki bi ga vodili k zaključku, da bi razkritje ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oziroma povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami. Kot že navedeno, bi morala biti izkazana dejanska (in ne le hipotetična) škoda za izvedbo postopka, česar pa organ, ki nosi dokazno breme, ni uspel izkazati. Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec zaključil, da izjema iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v konkretnem primeru ni podana.

Pooblaščenec je v nadaljevanju presojal, ali obravnavana kazenska ovadba vsebuje podatke, ki so kakšna druga izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Pri tem je ugotovil, da obravnavani dokument vsebuje podatke, ki so varovani z izjemo od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme od prostega dostopa napotuje na določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; v nadaljevanju ZVOP-1), na podlagi katerih nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno. Takšen primer je npr. razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja. V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je tako treba ugotoviti:

1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka iz 6. člena ZVOP-1 in

2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga v smislu 9. člena ZVOP-1, ki ureja pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju (kamor skladno z 22. točko 6. člena ZVOP-1 sodi tudi organ v konkretnem primeru), in določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo (med obdelavo spada tudi sporočanje javnosti), če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon.

Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.

Pooblaščenec je po pregledu vsebine kazenske ovadbe št. 06117-139/2010-25, z dne 14. 5. 2013 ugotovil, da ta vsebuje naslednje osebne podatke:

-       ime, priimek in naslov osumljenca;

-       dve imeni in priimek prijavitelja;

-       ime, dva priimka in podpis inšpektorice za okolje.

Med varovane osebne podatke ne sodijo osebno ime, dva priimka in podpis inšpektorice za okolje, ker je slednja, v smislu 1. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/2007 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZJU), javna uslužbenka in se za razkritje njenih osebnih podatkov uporablja določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Osebni podatki inšpektorice za okolje so v obravnavani kazenski ovadbi namreč navedeni v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja, sklenjenega v javnem sektorju, in zato niso varovani osebni podatki.

Pooblaščenec je ugotovil, da ne obstaja zakon, ki bi organu dovoljeval razkritje imena, priimka in naslova osumljenca ter dveh imen in priimka prijavitelja, kar pomeni, da so ti podatki t.i. varovani osebni podatki in zato predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja.

Pooblaščenec je po uradni dolžnosti, na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP, izvedel preizkus, ali v konkretnem primeru morda, poleg izjeme iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, obstaja še katera izmed preostalih možnih izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Na podlagi skrbnega pregleda obravnavane kazenske ovadbe je Pooblaščenec ugotovil, da v njej ni nobene druge izjeme od prosto dostopnih informacij.

Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v obravnavani kazenski ovadbi, je Pooblaščenec presodil, da je mogoče prosilcu omogočiti delni dostop do obravnavanega dokumenta na način, kot je urejen v 7. členu ZDIJZ. Pri tem je organ dolžan prekriti varovane osebne podatke na način, kot izhaja iz 1.2 točke izreka te odločbe.

Pooblaščenec je zaključil, da je organ na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejstva glede obstoja zahtevanih dokumentov, zato je dopolnil postopek in odpravil izpodbijano odločbo v delu, ki se nanaša na 7. točko zahteve prosilca ter, na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP, sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1.2 točke izreka te odločbe.

V nadaljevanju je Pooblaščenec ugotavljal, ali organ razpolaga z dokumenti, iz katerih izhaja, kdo je pristojen za ugotavljanje dejanskega stanja na …, med razlivanjem nevarnega in prepovedanega olja med 19. in 21. 9. 2010 (8. točka zahteve). Iz navedb organa na ogledu in camera izhaja, da v času poplav ni bil organ pristojen za ugotavljanje dejanskega stanja, ampak je bila za to pristojna intervencijska skupina po Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/1994 s spremembami in dopolnitvami). To izhaja tudi iz opisa pristojnosti v primeru okoljskih nesreč na spletni strani organa (http://www.iko.gov.si/si/delovna_podrocja/industrijsko_onesnazevanje_in_tveganja/vprasanja_in_odgovori/), kjer je navedeno, da mora povzročitelj okoljske nesreče »o nesreči nemudoma obvestiti organ, pristojen za obveščanje (Center za obveščanje – 112) in izvesti tiste nujne ukrepe, s katerimi je mogoče zmanjšati škodljive posledice za okolje. Interventne ukrepe v primeru nesreče na površinskih vodah izvede izvajalec državne gospodarske javne službe varstva pred nenadnim onesnaženjem voda – Drava, Vodnogospodarsko podjetje Ptuj d.d. (VGP Drava), v drugih primerih pa služba za zaščito, reševanje in pomoč. Glede na dejstvo, da so naloge posameznih organov v primeru okoljske nesreče zakonsko določene in da inšpektor za okolje nima pristojnosti odvzemanja vzorcev vode, rastlin ali živali, se inšpektor za okolje v takih primerih tudi ne odziva. Vloga inšpektorja za okolje je, da ko od preiskovalnih organov dobi podatke o povzročitelju, uvede inšpekcijski postopek in pri njem preveri pravilnost izvajanja predpisov s področja varstva okolja.«. Tudi iz spletne strani družbe VGP Drava (http://www.vgp-drava.si/javne-slube.html) izhaja, da na celotnem območju Republike Slovenije izvaja javno službo varstva voda, katere naloge so predvsem čiščenje in preprečevanje onesnaženja vodnih in priobalnih zemljišč v primeru izrednega onesnaženja zaradi naravne ali druge nesreče.

Po pregledu dokumentov v zadevi št. 06117-139/2010 je Pooblaščenec ugotovil, da sta bili za ugotavljanje dejanskega stanja na …, med razlivanjem nevarnega in prepovedanega olja med 19. in 21. 9. 2010, pristojni Policija in družba VGP Drava. Navedeno izhaja iz dopisa Policije, Policijske uprave Ljubljana, št. 223-1056/2010/4 (3E695-90), z dne 9. 2. 2011, ki ga je prosilec že prejel kot prilogo dopisa št. 090-88/2013/7, z dne 10. 1. 2014.

Pooblaščenec je zaključil, da je organ prosilcu posredoval dokument, ki vsebuje podatke, ki jih je prosilec zahteval v 8. točki zahteve. Iz navedenega izhaja, da je bil postopek pred odločbo v tem delu pravilen, da je odločba v tem delu pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa je v tem delu neutemeljena, zato jo je Pooblaščenec na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in v tem delu potrdil izpodbijano odločbo organa prve stopnje, kot izhaja iz tč. 2 izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec          

Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,

pooblaščenka