Kanja Brege d.o.o. - Direkcije RS za ceste
+ -Številka: 090-212/2013/2
Kategorije: Stroški
POVZETEK:
Prosilec se je pritožil zoper sklep, s katerim je organ odločil o dejanskih stroških posredovanja informacij javnega značaja in prosilcu vrnil preveč plačane stroške (po predujmu). Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da se število posredovanih fotokopij ujema z obračunom stroškov, tako da je organ pravilno zaračunal število fotokopij, tako po številu fotokopij kot po formatu fotokopij. Prav tako je organ dokumente prosilcu posredoval po pošti in utemeljeno ter pravilno zaračunal strošek pošiljanja. Ker je prosilec plačal predujem v višini 100,80 EUR, dejanski materialni stroški posredovanja informacij javnega značaja pa so znašali 70,92 EUR, je organ pravilno odločil in prosilcu vrnil razliko do 100,80 EUR, torej znesek v višini 29,88 EUR.
ODLOČBA:
Številka: 090-212/2013/2
Datum: 27. 1. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi podjetja Kanja Brege d.o.o. – v likvidaciji, Brege 68, 8273 Leskovec pri Krškem, ki ga zastopa ….., likvidacijski upravitelj (v nadaljevanju prosilec), zoper sklep Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Direkcije RS za ceste, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-25/2011-31, z dne 26. 8. 2013, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca zoper sklep Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Direkcije RS za ceste, št. 090-25/2011-31, z dne 26. 8. 2013, se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Organ je tekom postopka reševanje zahteve prosilca za dostop do informacij javnega značaja izdal sklep o predujmu št. 090-25/2013/24 z dne 17. 6. 2013, s katerim je prosilcu naložil, da mora, skladno z 20. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Uredba) založiti predujem v višini 100,80 EUR. Prosilec je dne 5. 7. 2013 založil predujem v višini 100,80 EUR.
O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-25/2013-26 z dne 16. 7. 2013, s katero je deloma ugodil zahtevi prosilca, in sicer tako, da je odločil, da se prosilcu posredujejo fotokopije nekaterih dokumentov. Organ je dokumente, katerih dostop je odobril z omenjeno odločbo, prosilcu posredoval z dopisom dne 19. 8. 2013.
26. 8. 2013 je organ izdal sklep št. 090-25/2011-31, s katerim je prosilcu vrnil preveč plačane stroške za posredovanje informacij javnega značaja v višini 29,88 EUR. Organ je namreč prosilcu posredoval 572 enostranskih kopij formata A4, 163 dvostranskih kopij formata A4 in 9 enostranskih kopij formata A3. Cena za eno stran fotokopije formata A4 znaša 0,06 EUR, cena za eno stran fotokopije formata A3 pa 0,13 EUR. Obe ceni sta ceni brez DDV. Upoštevajoč navedeno mora prosilec organu plačati stroške za fotokopiranje v skupni višini 55,05 EUR brez DDV, kar torej skupno znaša 67,16 EUR (cena z DDV). Pošiljka je bila prosilcu posredovana po pošti na njegov naslov, zato poštni stroški v zvezi s pošiljanjem dokumentacije znašajo 3,76 EUR (cena z DDV). Skupni stroški, ki jih mora prosilec plačati organu, tako znašajo 70,92 EUR.
Prosilec se je zoper sklep št. 090-25/2011-31 z dne 26. 8. 2013 pravočasno pritožil. V pritožbi navaja, da organ pavšalno določa količino in vrsto dokumentov, ki naj bi jih fotokopiral, in katera dejanja mora za to narediti. Očiten primer navedenega je izdaja prav sklepa št. 090-25/2011-31, ki dokazuje, da se je organ »zmotil« za več kot 40% vrednosti iskanega plačila predujma. Pri tem mu je fotokopiral in poslal dokumentacijo, iz katere iskane informacije ni dobil. Ni mu bila dana možnost vpogleda oz. seznanitev z informacij, ki jo je v svojem zahtevku iskal. Dodaja še, da mu je organ z dopisom št. 090-25/2013 – 29 z dne 19. 8. 2013 poslal obvestilo in fotokopijo dokumentacije, za katero je organ ugotovil, da naj bi odločba v tem delu bila pravnomočna. Prosilec ni imel razloga, da bi dvomil, ali bo dokumentacija vsebovala dokumente, ki jih je od organa iskal.
Organ po prejemu pritožbe prosilca sklepa ni nadomestil z novim upravnim aktom, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom z dne 24. 9. 2013, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti Sklep (račun) v delu, v katerem ga prosilec izpodbija. Sklep preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec mora v skladu z drugim odstavkom 238. člena ZUP v pritožbi navesti, zakaj upravni akt izpodbija. Pooblaščenec ugotavlja, da se prosilec pritožuje zoper sklep št. 090-25/2011-31 z dne 26. 8. 2013, v celoti.
Pooblaščenec ugotavlja, da se je prosilec s pritožbo zoper izpodbijani sklep istočasno pritožil tudi zoper odločbo št. 090-25/2013-26 z dne 16. 7. 2013, vendar prepozno, zato je organ njegovo pritožbo s sklepom št. 090-25/2013-34 z dne 24. 9. 2013 zavrgel. Po pregledu prvostopne dokumentacije je Pooblaščenec ugotovil, da je odločba št. 090-25/2013-26 z dne 16. 7. 2013, s katero je organ odločil o zahtevi prosilca in mu odobril dostop do dokumentov, postala pravnomočna dne 9. 8. 2013. Glede na navedeno, v zadevnem primeru ni sporna vsebinska odločitev organa o zahtevi prosilca, saj je odločba št. 090-25/2013-26 z dne 16. 7. 2013 postala pravnomočna, temveč je sporno, ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilcu zaračunal materialne stroške fotokopij informacij javnega značaja v višini 70,92 EUR evrov.
ZDIJZ določa postopek dostopa do informacij javnega značaja in stroške, ki jih lahko organi zavezanci prosilcem zaračunajo za dostop. Tako ZDIJZ v drugem odstavku 34. člena določa, da lahko organ za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije prosilcu zaračuna materialne stroške. Prvi odstavek 35. člena ZDIJZ določa, da vlada predpiše okvirni stroškovnik, na podlagi katerega organ določi svoj stroškovnik, v skladu s katerim zaračunava materialne stroške iz 34. člena. Na podlagi navedene določbe je bila sprejeta Uredba, ki v 20. členu določa, da prosilec plača materialne stroške ob prejemu zahtevanih informacij. Organ izda prosilcu račun, iz katerega mora biti razvidna specifikacija stroškov v skladu z Uredbo.
Tretji odstavek 36. člena ZDIJZ nadalje določa, da je organ prosilca dolžan opozoriti na plačilo stroškov in, če prosilec to zahteva, mu mora organ vnaprej sporočiti višino stroškov, ki mu jih bo zaračunal za posredovanje informacij. Četrti odstavek istega člena pa določa, da če se zahteva prosilca nanaša na informacijo večjega obsega, lahko organ zahteva od prosilca vnaprejšnji polog odmerjenega zneska za kritje stroškov posredovanja informacij. Drugi odstavek 20. člena Uredbe določa, da če organ ugotovi, da bodo materialni stroški posredovanja informacij presegli 83,46 EUR (z vključenim DDV), lahko od prosilca zahteva vnaprejšnji polog. Po posredovanju informacij organ obračuna dejansko nastale stroške in prosilcu izda račun skladno s prvim odstavkom. Če polog presega dejanske materialne stroške, organ prosilcu ob posredovanju informacije vrne presežni znesek. Če pa dejansko nastali stroški presegajo znesek vnaprejšnjega pologa, prosilec razliko plača skladno s prvim odstavkom tega člena.
V zadevnem primeru je organ ocenil, da bodo materialni stroški posredovanja informacij presegli 83,46 EUR, zato je od prosilca, s sklepom št. 090-25/2013/24, z dne 17. 6. 2013, zahteval predujem v višini 100,80 EUR. Predujem je prosilec poravnal dne 5. 7. 2013. Nato je organ o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-25/2013-26 z dne 16. 7. 2013, s katero je deloma ugodil zahtevi prosilca, in sicer tako, da je odločil, da se prosilcu posredujejo fotokopije nekaterih dokumentov. Dokumente, katerih dostop je organ odobril z omenjeno odločbo, je prosilcu posredoval z dopisom dne 19. 8. 2013. Po posredovanju informacij je organ v skladu z drugim odstavkom 20. člena Uredbe obračunal dejansko nastale stroške in prosilcu izdal račun, skladno s prvim odstavkom. 26. 8. 2013 je organ izdal sklep št. 090-25/2011-31, s katerim je prosilcu vrnil preveč plačane stroške za posredovanje informacij javnega značaja v višini 29,88 EUR.
Po pregledu prvostopne dokumentacije je Pooblaščenec ugotovil, da je organ v skladu s pravnomočno odločbo št. 090-25/2013-26 z dne 16. 7. 2013, prosilcu, z dopisom z dne 19. 8. 2013, posredoval 572 enostranskih kopij formata A4, 163 dvostranskih kopij formata A4 in 9 enostranskih kopij formata A3. Eno stran fotokopije formata A4 je zaračunal po 0,06 EUR (brez DDV), eno stran fotokopije formata A3 pa po 0,13 EUR (brez DDV), kar je skupaj znašalo 55,05 EUR (brez DDV). Cena z DDV je tako znašala 67,16 EUR. Organ je zaračunal še stroške pošiljanja v višini 3,76 EUR. Glede na navedeno so znašali skupni stroški posredovanja 70,92 EUR.
Pooblaščenec je pregledal posredovane dokumente prosilcu dne 19. 8. 2013 in ugotovil, da se število fotokopij ujema z obračunom stroškov. Navedeno pomeni, da je organ pravilno zaračunal število fotokopij, tako po številu fotokopij kot po formatu fotokopij. Prav tako je organ dokumente prosilcu posredoval po pošti in utemeljeno ter pravilno zaračunal strošek pošiljanja. Ker je prosilec plačal predujem v višini 100,80 EUR, dejanski materialni stroški posredovanja informacij javnega značaja pa so znašali 70,92 EUR, je organ pravilno odločil in prosilcu vrnil razliko do 100,80 EUR, torej znesek v višini 29,88 EUR.
Ob upoštevanju vsega navedenega je Pooblaščenec ugotovil, da je organ v zadevnem primeru prosilcu pravilno zaračunal stroške posredovanja informacij javnega značaja, zato pritožba prosilca ni utemeljena. Pooblaščenec je pritožbo prosilca na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP kot neutemeljeno zavrnil.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Monika Voga, univ.dipl.prav.,
Svetovalka pri Informacijskem
pooblaščencu
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka