Jesenšek Maša, novinarka Dela - Energetika Ljubljana
+ -Številka: 090-9/2014/10
Kategorije: Ali gre za delovno področje organa, Ali dokument obstaja, Mediji
POVZETEK:
V obravnavani zadevi je prosilka na organ naslovila vprašanja v zvezi s pogodbami, ki jih je organ sklenil z družbo Grep d.o.o. Organ je zahtevo prosilke za dostop do pogodbe in aneksov k pogodbi zavrnil z utemeljitvijo, da zahtevane informacije sodijo v okvir njegove tržne dejavnosti, zato ne gre za informacije javnega značaja. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec poudaril, da je organ kot javno podjetje ter izvajalec javne službe nedvomno zavezanec po določbah ZDIJZ, pri čemer pa je pojasnil, da je v teoriji in praksi splošno sprejeto, da informacije javnega značaja lahko nastajajo samo v tistem delu dejavnosti organa, ki je v povezavi z javnopravnim delovanjem oziroma izvajanjem javne službe. Povedano drugače, v tistem delu dejavnosti, ki predstavlja izvajanje gospodarske oziroma tržne dejavnosti, ne gre za informacije javnega značaja. Distribucija hladu sodi v okvir izbirne gospodarske javne službe, če se izvaja na način distribucije, to je preko energetskega omrežja od prenosnega omrežja do končnega odjemalca. Takšen način distribucije oziroma sistem daljinskega hlajenja se izvaja npr. v Mestni občini Velenje. V konkretnem primeru pa so bile predmet zahteve informacije o oskrbi s hladom, ki se ne izvaja na način distribucije, kar pomeni, da se je končni naročnik (odjemalec) prosto dogovoril z oskrbovalcem energije za oskrbo s hladom. Iz dokumentacije, ki je bila predmet presoje in jo je organ predložil Pooblaščencu, namreč izhaja, da gre za lokalni sistem hlajenja na objektu, kar ne sodi v okvir izvajanja izbirne gospodarske javne službe. V tem delu je torej organ podvržen ponudbi in povpraševanju na trgu in lahko to storitev zaračuna v višini, ki jo sam določi in je torej v tem delu podvržen tržnim zakonitostim in tržnemu delovanju. Glede na navedeno je Pooblaščenec sledil navedbam organa, da zahtevane informacije sodijo v okvir izvajanje tržne dejavnosti, kar pomeni, da ne gre za informacije javnega značaja.
ODLOČBA:
Številka: 090-9/2014/10
Datum: 24. 4. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 9. In 10. odstavka 45. člena Zakona o medijih (Ur. l. RS, št. 110/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 36/2008-ZPOmK-1, v nadaljevanju ZMed), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) ter 1. odst. 246. člena in 1. odst. 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi novinarke Dela, Dunajska 5, 1000 Ljubljana z dne 3.2.2014 in 20.1.2014 (dalje prosilka), zoper odločbo organa z dne 28.1.2014, brez številke in zoper odgovor organa z dne 20.1.2014, odločbo in odgovor je posredovala Energetika Ljubljana, d.o.o., Verovškova 62, 1000 Ljubljana (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja in izdaja naslednji
S K L EP
Pritožba prosilke se v delu, ki se nanaša na vprašanja »Ali je bil nakup teh prostorov vključen v poslovni načrt za tisto leto? Kdo je potrdil nakup, ali je o njem odločal nadzorni svet? Kdaj? Kako odgovarjate na očitke, da je šlo za oškodovanje javnega podjetja?«, zavrže kot nedovoljena.
in
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilke se v delu, ki se nanaša na vprašanja »Koliko pogodb je Energetika sklenila s podjetjem Grep, kdaj so bile pogodbe podpisane, kolikšna je bila njihova vrednost in kaj je bil predmet posamezne pogodbe? Koliko aneksov k pogodbi je Energetika sklenila k tem pogodbam, kdaj, kolikšna je bila vrednost in razlogi za sklenitev aneksa-ov? Kakšno korist ima Energetika od teh prostorov, ki jih je kupila leta 2010 oziroma za kaj jih uporablja?« zavrne kot neutemeljena.
2. Stroški v tem postopku niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je dne 17. 12. 2013 po elektronski pošti naslovila na organ vprašanja v zvezi s pogodbami, ki jih je Energetika sklenila s podjetjem Grep:
- Koliko pogodb je Energetika sklenila s podjetjem Grep, kdaj so bile pogodbe podpisane, kolikšna je bila njihova vrednost in kaj je bil predmet posamezne pogodbe? Koliko aneksov k pogodbi je Energetika sklenila k tem pogodbam, kdaj, kolikšna je bila vrednost in razlogi za sklenitev aneksa-ov?
- Kakšni so bili razlogi, da se je Energetika odločila za nakup prostorov v Stožicah za hladilno postajo, čeprav bi lahko pridobila brezplačno služnost? Ali je bil nakup teh prostorov vključen v poslovni načrt za tisto leto? Kdo je potrdil nakup, ali je o njem odločal nadzorni svet? Kdaj?
- Kakšno korist ima Energetika od teh prostorov, ki jih je kupila leta 2010 oziroma za kaj jih uporablja?
- Kako odgovarja na očitke, da je šlo za oškodovanje javnega podjetja?
- Prosila je za posredovanje kopije pogodb, ki jih je Energetika sklenila z Grepom, in aneksov k njim.
Na zahtevo prosilke je organ po ZMed odgovoril dne 20. 1. 2014, da je omenjena pogodba predmet preiskave, ki jo vodi Nacionalni preiskovalni urad. Zaradi zagotavljanja neoviranega poteka preiskave organ ne more posredovati pogodbe ali druge vsebine v zvezi s tem.
Ker je prosilka zahtevala tudi dostop do pogodbe, je organ izdal odločbo po ZDIJZ z dne 28. 1. 2014, s katero je zahtevo v celoti zavrni. V obrazložitvi odločbe je navedel, da so predmet presoje v predmetnem postopku sledeči dokumenti, ki so bili sklenjeni med družbo Energetika Ljubljana, d.o.o., in družbo Grep, d.o.o.: Pismo o nameri, Pogodba o gradnji naprav, dobavi in prevzemu hladu ter uporabi prostora, Aneks k Pogodbi o gradnji naprav, dobavi in prevzemu hladu ter uporabi prostora, Kupoprodajna pogodba za prostor centralne hladilne strojnice v Športnem parku Stožice, Aneks h Kupoprodajni pogodbi za prostor centralne hladilne strojnice v Športnem parku Stožice in Pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti (vse v nadaljevanju: dokumentacija). V obrazložitvi je organ navedel, da je javno podjetje Energetika Ljubljana d.o.o. oseba javnega prava in izvajalec gospodarske javne službe, in sicer na podlagi občinskih odlokov izvaja gospodarsko javno službo distribucije toplote ter dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina. Odloki, ki urejajo javnopravno delovanje družbe, so naslednji: Odlok o dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina v Občini Škofljica (Uradni list RS, št. 85/2011), Odlok o načinu izvajanja gospodarske javne službe oskrbe s plinom v Občini Ig (Uradni list RS, št. 78/2002), Odlok o dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina v Občini Log - Dragomer (Uradni list RS, št 24/2010), Odlok o dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina v Občini Brezovica (Uradni list RS, št. 63/2012), Odlok o dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina v Občini Dol pri Ljubljani (Uradni list RS, št. 43/2013), Odlok o dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina v Občini Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 77/2012), Odlok o načinu izvajanja javne službe oskrbe s plinom v Občini Medvode (Uradni list RS, št. 27/2005), Odlok o dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in o dobavi zemeljskega plina tarifnim odjemalcem ter o distribuciji toplote (Uradni list RS, št. 14/2006). Organ opravlja tudi zasebnopravne, tržne dejavnosti, v okviru katerih pa družba ni zavezana za posredovanje informacij javnega značaja. Informacije javnega značaja namreč lahko nastajajo samo v tistem delu dejavnosti, ki pomeni izvajanje javnega pooblastila oziroma izvajanje gospodarske javne službe, saj gre samo v tem delu za informacije, ki so v povezavi z javnopravnim delovanjem organa. Dokumenti, ki jih je prosilka zahtevala, so nastali pri izvajanju tržne dejavnosti, in sicer pri izvajanju dejavnosti dobave hladu. Dejavnost dobave hladu je tržna dejavnost na podlagi 19. člena Energetskega zakona (Ur. l. RS, Št. 27/07 s spremembam), ki določa, da če zakon ne določa drugače, se oskrba z energijo (v tem primeru oskrba s hladom) izvaja kot tržna dejavnost, v kateri dobavitelj in upravičeni odjemalec prosto dogovorita količino in ceno dobavljene energije. Energetski zakon glede dejavnosti dobave hladu ne določa, da bi se izvajala kot gospodarska javna služba, tako kot je to določeno za distribucijo toplote in zemeljskega plina, zato se po analogiji iz 19. člena Energetskega zakona šteje, da gre v primeru dobave hladu za tržno dejavnost. Med taksativno navedenimi dejavnostmi, za katere se Energetski zakon uporablja (5. člen Energetskega zakona), in med taksativno navedenimi dejavnostmi, za katere je potrebno pridobiti licence za izvajanje energetske dejavnosti po Energetskem zakonu (6. člen Energetskega zakona), ni navedene dejavnosti dobave hladu, kar pomeni, da se uporablja 19. člen Energetskega zakona in se dobava hladu izvaja kot tržna dejavnost. Organ je izgradnjo naprav za hlajenje (centralne hladilne strojnice, hladilne naprave ter hladovodnega omrežja), pridobivanje prostora za postavitev centralne hladilne strojnice za namen dobave hladu preko zgrajenega lokalnega sistema daljinskega hlajenja v športnem parku Stožice in samo dobavo hladu izvajal v okviru tržne dejavnosti. Namen vseh navedenih aktivnosti je bila dobava hladu kot tržne dejavnosti, kar je tudi skladno z Energetskim zakonom, kot je bilo že navedeno.
Dokumenti, ki jih zahteva prosilka in so navedeni v prvi točki te obrazložitve, se v celoti nanašajo na pogoje za izvajanje dejavnosti dobave hladu kot tržne dejavnosti v športnem centru Stožice, kar velja tako za pogodbo in aneks, vezan na gradnjo naprav (centralne hladilne strojnice, hladilne naprave ter hladovodnega omrežja), dobavo in prevzem hladu ter uporabo prostora, kot za pogodbo in aneks, vezan na nakup prostora za centralno hladilno strojnico v športnem parku Stožice. Organ je ob tem dodal, da je hladovodno omrežje za namene hlajenja objektov na območju športnega centra Stožice lokalno omrežje na zaokroženem območju s specifičnimi tehničnimi karakteristikami in posledično s specifičnimi dobavnimi in ekonomskimi pogoji pri odjemu hladu, tako da pogodbena določila niso vezana na energetsko zakonodajo z vidika izvajanje javne službe, temveč so v celoti podvržena tržnim zakonitostim. Organ je v postopku ugotovil, da zahtevana informacija ni informacija, ki izvira iz njegovega delovnega področja in torej ne gre za informacijo javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ, zato je ni dolžan posredovati osebi, ki tako informacijo zahteva. Organ dodatno pojasnjuje, da je na podlagi obrazložitve v II. točki te odločbe izvzet iz kroga organov zavezanca po prvem odstavku 1. člena ZDUZ, saj se zahtevajo dokumenti, za katere je presodil, da niso informacije javnega značaja in jih je družba Energetika Ljubljana, d.o.o., izvajala v okviru tržne dejavnosti. Nadalje je organ tudi preveril, ali se zahtevana informacija nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe in ali se na tej podlagi prosilcu lahko zavrne dostop do zahtevane informacije v okviru določil 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDDZ ter drugega odstavka 6. člena ZDIJZ. V prvem odstavku 39. člena ZGD-1 je določeno, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom, v drugem odstavku 39. člena ZGD-1 pa je določeno, da se ne glede na sklep, za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Glede obstoja subjektivnega kriterija je direktor družbe dne 18. 8. 2011 izdal sklep o poslovni skrivnosti, v katerem je kot poslovno skrivnost označil Kupoprodajno pogodbo za prostor centralne hladilne strojnice v Športnem parku Stožice, Aneks h Kupoprodajni pogodbi za prostor centralne hladilne strojnice v Športnem parku Stožice ter vse dokumente v zvezi s pogodbo. Zahteva prosilke za dostop do informacij javnega značaja se nanaša na podatke, t.j. Kupoprodajno pogodbo za prostor centralne hladilne strojnice v Športnem parku Stožice, Aneks h Kupoprodajni pogodbi za prostor centralne hladilne strojnice v Športnem parku Stožice in vse dokumente v zvezi s pogodbo, ki so pri organu s sklepom označeni kot poslovna skrivnost, v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, zato je pri teh dveh dokumentih podana izjema po drugi točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je izvedel tudi škodni test po drugem odstavku 39. člena ZGD-1 za zgoraj navedene dokumente in ugotavlja naslednje:
1. Obseg, v katerem je informacija znana izven kroga poslovanja (družbe)
Dokumenta Kupoprodajna pogodba za prostor centralne hladilne strojnice v Športnem parku Stožice in Aneks h Kupoprodajni pogodbi za prostor centralne hladilne strojnice v Športnem parku Stožice sta označena kot poslovna skrivnost družbe, zato informacije, vezane na te pogodbe, niso bile znane izven kroga poslovanja družbe. Hkrati so bili tudi drugi dokumenti, to so Pismo o nameri, Pogodba o gradnji naprav, dobavi in prevzemu hladu ter uporabi prostora, Aneks k Pogodbi o gradnji naprav, dobavi in prevzemu hladu ter uporabi prostora in Pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti znani samo omejenemu številu Ijudi v družbi, in sicer samo tistim zaposlenim, ki so sodelovali pri pripravi pogodb in niso bili znani izven kroga poslovanja družbe.
2, Obseg, v katerem je informacija znana zaposlenim in drugim osebam, vključenim v poslovanje (družbe)
Dokumenta Kupoprodajna pogodba za prostor centralne hladilne strojnice v Športnem parku Stožice in Aneks h Kupoprodajni pogodbi za prostor centralne hladilne strojnice v Športnem parku Stožice sta označena kot poslovna skrivnost družbe, zato so bile informacije, znane samo krogu zaposlenih, ki so morali biti zaradi računovodskega in investicijskega poslovanja seznanjeni dokumentacijo. Hkrati so bili tudi drugi dokumenti, to o Pismo o nameri, Pogodba o gradnji naprav, dobavi in prevzemu hladu ter uporabi prostora, Aneks k Pogodbi o gradnji naprav, dobavi in prevzemu hladu ter uporabi prostora in Pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti znani samo omejenemu številu Ijudi v družbi, in sicer samo tistim zaposlenim, ki so sodelovali pri pripravi pogodb in tistim zaposlenim, ki so bili zadolženi za izvajanje Pogodba o gradnji naprav, dobavi in prevzemu hladu ter uporabi prostora in so navedeni v pogodbi kot kontaktne osebe. V navedeni pogodbi je naveden tudi Dispečerski center JPE, vendar zaposleni v tej službi niso bili seznanjeni z dokumentacijo, ki je predmet presoje.
3. Obseg ukrepov, ki jih je družba uporabila za varovanje zaupnosti informacije:
Organ varuje informacije skladno z določili Pravilnika o varovanju informacij in poslovne skrivnosti z dne 10. 12. 2007. Dokumentacija se hrani na način, določen v 8. členu Pravilnika o varovanju informacij in poslovne skrivnosti (ukrepi pri varovanju poslovne skrivnosti), ne glede na to, da dokumentacija ni bila v celoti označena s sklepom kot poslovna skrivnost. Na enak način kot dokumentacija, ki je s sklepom določena kot poslovna skrivnost, se hrani tudi dokumentacija, ki ni označena s sklepom kot poslovna skrivnost, vendar se zaradi same narave in vsebine dokumentacije šteje za poslovno skrivnost. 9. člen Pravilnika o varovanju informacij in poslovne skrivnosti namreč določa, da lahko poslovno skrivnost obsegajo dokumenti, ki so strateške narave za poslovanje in razvoj podjetja in ki zaznamujejo konkurenčno sposobnost in prednost na energetskem trgu, obravnava kot poslovna skrivnost zaradi narave dokumentacije. Dokumentacijo hrani in varuje na način, določen v 8. členu Pravilnika o varovanju informacij in poslovne skrivnosti, predvsem dodatno zaradi razloga, ki ga je pojasnil v nadaljevanju (vrednost dokumentacije za družbo). Tudi informacijski sistem in programska oprema in posledično dokumentacija iz točke I te obrazložitve, ki se nahaja v bazah informacijskega sistema, je varovana skladno s Pravilnikom o varovanju informacij in poslovne skrivnosti ter Krovno informacijsko varnostno politiko JHL z dne 10.12.2013, ki velja za vsa povezana javna podjetja v okviru družbe Javni holding Ljubljana, d.o.o.
4. Vrednost informacije za družbo in njene konkurente
Organ dejavnost dobave hladu in izgradnjo naprav (centralna hladilna strojnica, hladilne postaje in hladovodno omrežje itd.) izvaja kot tržno dejavnost, kar pomeni, da se cene in pogoji oblikujejo v vsakem posameznem primeru posebej, glede na specifičnost tehničnih karakteristik, specifičnosti dobavnih in ekonomskih pogojev, količin odjema hladu, itd. Razkritje podatkov, vezanih na cene, strukture cen, stroške, vrste in količine storitev in drugih tehničnih podatkov, bi imela zelo velik škodni vpliv za družbo pri določanju pogojev za izgradnjo naprav za distribucijo hladu (hladilne strojnice ipd.) in določitvi pogojev za odjem hladu v drugih primerih, kjer bi bili finančni in drugi pogoji odjema zaradi specifičnosti drugačni. V primeru razkritja podatkov pri gradnji in dobavi hladu v športnem parku Stožice, bi to omejevalo družbo Energetike Ljubljana, d.o.o. pri določanju pogajanj in določanju pogojev v drugih primerih gradnje naprav za distribucijo hladu in pogojev dobave hladu. V teku so dogovori o nameri za izvedbo lokalnega sistema daljinskega hlajenja na območju Ljubljane, zato bi razkritje teh podatkov pomenilo okrnjen položaj družbe pri pogajanjih in določanju pogodbenih pogojev. Dokumentacija, ki je predmet presoje, pomeni konkurenčno prednost družbe, zato bi posredovanje neupravičeni osebi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja.
5. Preprostost ali težavnost postopanja, s katerim bi drugi informacijo lahko pridobili ali duplicirali.
Kot je že bilo omenjeno, je težavnost postopanja, da bi se pridobila dokumentacija, ki se s sklepom določi kot poslovna skrivnost oziroma se skladno z 9. členom Pravilnika o varovanju informacij in poslovne skrivnosti zaradi narave dokumentacije šteje kot poslovna skrivnost, visoka, glede na opisane postopke v 3. točki škodnega testa. Razkritje zahtevane dokumentacije bi organu očitno povzročilo škodo. Kot je bil obrazloženo, dokumentacija pomeni konkurenčno prednost družbe, zato bi razkritje podatkov pomenilo okrnjen položaj družbe pri določanju pogodbenih pogojev (predvsem v zadevah, ki so identične in so predmet pogajanj v drugih primerih). Organ cene in pogoje oblikuje v vsakem posameznem primeru posebej, glede na specifičnost tehničnih karakteristik, specifičnosti dobavnih in ekonomskih pogojev, količin odjema hladu, itd. Razkritje podatkov, vezanih na cene, strukture cen, stroške, vrste in količine storitev bi imela zelo velik škodni vpliv za družbo pri pogajanjih v drugih istovrstnih primerih. Organ je po pregledu celotne dokumentacije, in na podlagi sklepov organa o določitvi poslovne skrivnosti družbe, ugotovil, da bi se z razkritjem zahtevanih informacij povzročila nepopravljiva poslovna škoda in da je tako po subjektivnem kriteriju kot po objektivnem kriteriju podana poslovna skrivnost po prvem in drugem odstavku 39. člena ZGD-1 za celotno dokumentacijo, ki jo je prosilec zahteval v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, kar pomeni da obstaja izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je tudi mnenja, da v konkretnem postopku ne obstoji javni interes za razkritje vsebine zahtevnega dokumenta skladno z določbo drugega odstavka 6. člena ZDDZ, saj interes javnosti glede razkritja ni močnejši od interesa stranke z interesom za omejitev dostopa do njenih poslovnih skrivnosti in posledično nastanka občutne gospodarske škode ter tudi interesa nemotenega nadaljevanja sodnega postopka, ki še ni pravnomočno zaključen, kar bo navedeno v točki IV. te obrazložitve. Organ se je pri tem skliceval tudi na obrazložitev Pooblaščenca v odločbah št. 090- 196/2013/8 z dne 26.11.2013. Organ je zahtevo v celoti zavrnil tudi na podlagi 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDUZ, ki določa, da organ zavrne zahtevek za dostop do informacije, če gre za podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Zahtevani dokumenti so del dokumentacije, ki je bila osnova za sprožitev predkazenskega postopka, hkrati pa je po mnenju organa izpolnjen še pogoj nastanka škode, v smislu ogrozitve uspeha ali učinkovitosti kazenskega pregona, če bi bili zahtevani dokumenti razkriti javnosti. Odločitev organa temelji na podlagi prakse Informacijskega pooblaščenca, da je v primerljivih zadevah že večkrat zavrnil pritožbe v zvezi s pridobitvijo enakih ali podobnih dokumentov, na primer v odločbah št. 090-82/2013/5, 090-80/2013/8, 090- 195/2013/2. Organ ocenjuje, da z razkritjem dokumentacije, na podlagi katere je bil sprožen predkazenski postopek, ne bi bilo mogoče pravilno, popolno, objektivno ter nepristransko opraviti in zaključiti predkazenskega postopka, posledično pa tudi naslednjih faz kazenskega pregona pred državnim tožilstvom. Glede na to, da zahtevani podatki niso informacije javnega značaja po 4. členi ZDIJZ in da so izpolnjeni pogoji za zavrnitev zahteve po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDUZ ter 1. točki drugega odstavka 6. člena ZDIJZ ter po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je organ zahtevo v celoti zavrnil.
Zoper zgoraj navedeni zavrnilni odgovor organa je prosilka dne 20. 1. 2012 vložila pritožbo po ZMed, ker zahtevane informacije izhajajo iz dokumentov. Dne 3. 2. 2014 pa je prosilka vložila pritožbo po ZDIJZ zoper zgoraj navedeno odločbo organa in navedla, da vztraja, da morajo biti zahtevani podatki javni, saj gre za javno podjetje, ki velik del dobička ustvarja z izvajanjem gospodarskih javnih služb, zato so investicije, kakršne so bile v primeru Športnega parka Stožice, v interesu javnosti, ki mora biti z njimi seznanjena.
Organ je dne 20. 1. 2012 Pooblaščencu odstopil pritožbo prosilke po ZMed, z dopisom z dne 11.2.2014 pa je odstopil Pooblaščencu tudi pritožbo prosilke po ZDIJZ zoper odločbo.
Zaradi morebitnega vpliva odločbe na pravice in pravne koristi gospodarskega subjekta GREP d.o.o., ki v zahtevanih informacijah nastopa kot pogodbena stranka, je Pooblaščenec, z dopisom št. 090-9/2014/7 z dne 25.3. 2014, po določilu 43. in 44. člena ZUP, Grep d.o.o. pozval, da se izjasni o tem, ali prijavlja stransko udeležbo v postopku oziroma, ali zahtevane informacije za njega predstavljajo izjemo po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ. Na poziv Pooblaščenca se pozvani subjekt v roku ni odzval, kar pomeni, da v obravnavani zadevi ni dobil statusa stranskega udeleženca.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Glede na to, da je prosilka postavila zahtevo na podlagi ZMed in ZDIJZ in da je Pooblaščenec s sklepom št. 090-9/2014/5 in 090-31/2014/2 z dne 24.3.2014 združil oba postopka, se je v nadaljevanju primarno opredelil do zahteve po ZMed in ugotavljal, ali so izpolnjene procesne predpostavke za vložitev pritožbe po določbah ZMed. 9. odstavek 45. člena ZMed namreč določa, da je pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Iz navedene določbe nedvoumno izhaja, da pritožba ni dovoljena v vseh primerih, ko je medij nezadovoljen s prejetim odgovorom, temveč da je pritožba dovoljena le v primeru, ko odgovor na vprašanje izhaja iz določenega materializiranega, že ustvarjenega dokumenta in posledično zgolj takrat, ko so zahtevane informacije izvzete iz prostega dostopa po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.
Pooblaščenec je z dopisom z dne 28. 1. 2014, št. 090-9/2014/3 organ pozval, da posreduje dokumente, iz katerih izhajajo podatki, ki so predmet zahteve prosilke. Organ je odgovoril z dopisom z dne 11. 2. 2014 in priložil naslednje dokumente, ki so bili sklenjeni med družbo Energetika Ljubljana, d.o.o. in družbo Grep, d.o.o.: Pismo o nameri, Pogodba o gradnji naprav, dobavi in prevzemu hladu ter uporabi prostora, Aneks k Pogodbi o gradnji naprav, dobavi in prevzemu hladu ter uporabi prostora, Kupoprodajna pogodba za prostor centralne hladilne strojnice v Športnem parku Stožice, Aneks h Kupoprodajni pogodbi za prostor centralne hladilne strojnice v Športnem parku Stožice in Pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti in sklep o poslovni skrivnosti.
Dne 25. 3. 2014 je Pooblaščenec organ dodatno pozval, da za vsako od zastavljenih vprašanj pojasni in konkretno navede, iz katerega dokumenta, ki jih je organ posredoval Pooblaščencu, izhaja odgovor na vprašanje oziroma, da navede, če odgovor na vprašanje ne izhaja iz dokumenta, saj je v tem delu treba pritožbo prosilke zavreči, ker v skladu z 9. odst. 45. člena ZMed ni dovoljena.
Organ je odgovoril dne 28. 3. 2014 in za vsako od zastavljenih vprašanj pojasnil naslednje:
- Koliko pogodb je Energetika sklenila s podjetjem Grep, kdaj so bile pogodbe podpisane, kolikšna je bila njihova vrednost in kaj je bil predmet posamezne pogodbe?
To izhaja iz vseh predloženih dokumentov (dokumenti, ki so bili sklenjeni med družbo Energetika Ljubljana, d.o.o., in družbo Grep, d.o.o.: Pismo o nameri, Pogodba o gradnji naprav, dobavi in prevzemu hladu ter uporabi prostora, Aneks k Pogodbi o gradnji naprav, dobavi in prevzemu hladu ter uporabi prostora, Kupoprodajna pogodba za prostor centralne hladilne strojnice v Športnem parku Stožice, Aneks h Kupoprodajni pogodbi za prostor centralne hladilne strojnice v Športnem parku Stožice in Pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti - v nadaljevanju: dokumentacija).
- Koliko aneksov k pogodbi je Energetika sklenila k tem pogodbam, kdaj, kolikšna je bila vrednost in razlogi za sklenitev aneksa-ov?
To izhaja iz vseh predloženih dokumentov (dokumentacija).
- Kakšni so bili razlogi, da se je Energetika odločila za nakup prostorov v Stožicah za hladilno postajo, čeprav bi lahko pridobila brezplačno služnost? Ali je bil nakup teh prostorov vključen v poslovni načrt za tisto leto?
Ne izhaja iz dokumentacije.
- Kdo je potrdil nakup, ali je o njem odločal nadzorni svet? Kdaj?
Ne izhaja iz dokumentacije.
- Kakšno korist ima Energetika od teh prostorov, ki jih je kupila leta 2010 oziroma za kaj jih uporablja?
To izhaja iz vseh predloženih dokumentov (dokumentacija).
- Kako odgovarjate na očitke, da je šlo za oškodovanje javnega podjetja?
Ne izhaja iz dokumentacije.
Glede na to, da je organ na določena vprašanja odgovoril, da ne izhajajo iz že obstoječega dokumenta, ga je Pooblaščenec dne 31. 3. 2014 še dodatno pozval, da pojasni, kako se sicer tovrstne odločitve sprejemajo. Organ je dne 2. 4. 2014 posredoval še dodatno pojasnilo:
- Kakšni so bili razlogi, da se je Energetika odločila za nakup prostorov v Stožicah za hladilno postajo, čeprav bi lahko pridobila brezplačno služnost?
Energetika Ljubljana je v Športnem centru Stožice (ŠCS) pridobila brezplačno služnost za 4 hladilne postaje (stadion, dvorana in 2 za načrtovani trgovski center). Za oskrbo centra s hladom je ključna centralna hladilna strojnica, za ta prostor pa ni dobila brezplačne služnosti, zato je bil realiziran nakup. Možnost nakupa je bila predvidena tudi v prilogi pisma o nameri (poslana dokumentacija).
- Ali je bil nakup teh prostorov vključen v poslovni načrt za tisto leto? Kdo je potrdil nakup, ali je o njem odločal nadzorni svet? Kdaj?
Projekt Stožice je eden od strateških projektov Energetike Ljubljana, zaradi uvajanja daljinskega hlajenja v objekt. Letni poslovni načrt in poročilo o poslovanju sprejema Skupščina Javnega holdinga Ljubljana (v nadaljevanju: JHL) ob predhodnem mnenju Nadzornega sveta JHL. V letnih poročilih za leto 2010 in 2011 je bilo vključeno tudi poročilo o projektu Stožice, vključno s stroški nakupa prostorov. Direktor družbe za konkretne poslovne odločitve ni potreboval sklepov Nadzornega sveta JHL, v primeru, da so bile investicije potrjene s strani Skupščine JHL. Potrjen plan je bil tudi podlaga za izvedbo javnih naročil. V primeru, da je bilo treba izvajati investicije, ki niso bile navedene v letnem načrtu, pa je bil predlagan sprejem rebalansa poslovnega načrta in načrta investicij.
Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da organ ne razpolaga z dokumenti, ki bi dali odgovor na vprašanja: »Kakšni so bili razlogi, da se je Energetika odločila za nakup prostorov v Stožicah za hladilno postajo, čeprav bi lahko pridobila brezplačno služnost? Ali je bil nakup teh prostorov vključen v poslovni načrt za tisto leto? Kdo je potrdil nakup, ali je o njem odločal nadzorni svet? Kdaj? Kako odgovarjate na očitke, da je šlo za oškodovanje javnega podjetja?«, kar pomeni, da se v tem delu pritožba prosilke v skladu z 9. odstavka 45. člena ZMed, v povezavi s 1. odstavkom 246. člena ZUP-1, s sklepom zavrže kot nedovoljena.
Ker je organ pojasnil, da odgovori na vprašanja: »Koliko pogodb je Energetika sklenila s podjetjem Grep, kdaj so bile pogodbe podpisane, kolikšna je bila njihova vrednost in kaj je bil predmet posamezne pogodbe? Koliko aneksov k pogodbi je Energetika sklenila k tem pogodbam, kdaj, kolikšna je bila vrednost in razlogi za sklenitev aneksa-ov? Kakšno korist ima Energetika od teh prostorov, ki jih je kupila leta 2010 oziroma za kaj jih uporablja?« izhajajo iz dokumentacije, ki jo je organ tudi predložil, Pooblaščenec ugotavlja, da je pritožba prosilke v tem delu dovoljena.
V nadaljevanju je Pooblaščenec ugotavljal, ali zahtevane informacije sodijo med informacije javnega značaja. Organ je namreč v izpodbijani odločbi zatrjeval, da zahtevane informacije sodijo v okvir njegove tržne dejavnosti, zato ne gre za informacije javnega značaja.
Organi, ki so zavezani za posredovanje informacij javnega značaja, so opredeljeni v 1. členu ZDIJZ, in sicer so to državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. V konkretnem primeru gre za organ, ki je javno podjetje ter izvajalec javne službe. Kot tak je organ nedvomno zavezanec po določbah ZDIJZ, pri čemer pa je treba pojasniti, da je v teoriji in praksi splošno sprejeto, da informacije javnega značaja lahko nastajajo samo v tistem delu dejavnosti organa, ki je v povezavi z javnopravnim delovanjem oziroma izvajanjem javne službe. Povedano drugače, v tistem delu dejavnosti, ki predstavlja izvajanje gospodarske oziroma tržne dejavnosti, ne gre za informacije javnega značaja. Slednje izhaja tudi iz namena ZDIJZ, ki zagotavlja nadzor nad javnopravnim delovanjem. Javne službe lahko izvajajo pravne osebe javnega prava ali zasebnega prava. Javna služba pomeni takšno ureditev posameznih dejavnosti, da njihovo izvajanje zagotavlja država. Država mora določene dejavnosti zagotavljati kot javno službo zaradi odsotnosti delovanja tržnih mehanizmov oziroma, ker bi podvrženost tržnim zakonitostim vodila do hudih motenj v delovanju družbe, neenakomerni porazdeljenosti posameznih dobrih oziroma storitev in bi v končni posledici privedla do pojavov neenakosti ter socialne, družbene nepravičnosti. Država mora sprejeti odločitev o tem, ali se bo določena dejavnost opravljala v pravnem režimu javne službe. Ker je javna služba normativni pojav, se mora namreč vedno določiti s pravnim predpisom oziroma v slovenskem pravnem redu z zakonom, ki določi obseg javne službe, temeljni pogoji za dostop do javnih dobrin oziroma storitev, način opravljanja dejavnosti, financiranje in pogoje za prenehanje. V času odločanja organa je bila pravna podlaga za njegovo delovanje v Energetskem zakonu (Ur. l. RS, št. 79/99, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju EZ) in Zakonu o gospodarskih javnih službah (Ur. l. RS, št. 32/1993, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGJS). Slednji v 2. členu (zagotavljanje javnih dobrin) določa, da se gospodarske javne službe določijo z zakoni s področja energetike, prometa in zvez, komunalnega in vodnega gospodarstva in gospodarjenja z drugimi vrstami naravnega bogastva, varstva okolja ter z zakoni, ki urejajo druga področja gospodarske infrastrukture. Gospodarske javne službe so republiške ali lokalne in so lahko obvezne ali izbirne (3. člen ZGJS). Republika oziroma lokalna skupnost zagotavlja gospodarske javne službe v več možnih oblikah, med drugim v javnem podjetju, kadar gre za opravljanje ene ali več gospodarskih javnih služb večjega obsega ali kadar to narekuje narava monopolne dejavnosti, ki je določena kot gospodarska javna služba, gre pa za dejavnost, ki jo je mogoče opravljati kot profitno. Organ kot javno podjetje, z izvajanjem svojih dejavnosti skrbi za nemoteno oskrbo z javnimi storitvami, za izvajanje javne službe, to je daljinska oskrba (distribucija) s toploto (vročo vodo in paro) in zemeljskim plinom, kot sistemski operater distribucijskega omrežja, v skladu s 30. členom EZ in sprejetimi odloki, na katere se je organ skliceval v izpodbijani odločbi in so navedeni na spletni strani organa. V 33. členu EZ je določeno, da se daljinsko ogrevanje in oskrba z energetskimi plini iz omrežja, razen z zemeljskim plinom (v nadaljnjem besedilu: drugi energetski plini), izvajata kot izbirna lokalna gospodarska javna služba. Ne glede na navedeno določbo prejšnjega odstavka se daljinsko ogrevanje ali oskrba z drugimi energetskimi plini iz samostojnega zaključenega omrežja lahko izvaja kot tržna dejavnost oskrbe končnih odjemalcev, če: se na območju (med drugim) ne izvaja gospodarska javna služba iz prejšnjega odstavka. Pojem daljinsko ogrevanje je obrazložen v sedmi točki 4. člena EZ in določa, da daljinsko ogrevanje ali daljinsko hlajenje (v nadaljnjem besedilu: daljinsko ogrevanje): pomeni distribucijo toplote v obliki pare, vroče vode ali ohlajenih tekočin iz centralnega proizvodnega vira prek omrežja do več zgradb ali lokacij za namene ogrevanja ali hlajenja prostorov ali za procesno ogrevanje ali hlajenje. V Odloku o dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in o dobavi zemeljskega plina tarifnim odjemalcem ter o distribuciji toplote (Ur. l. RS 14/2006) je v prvem členu navedeno, da ta odlok ureja na območju Mestne občine Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOL) način opravljanja naslednjih izbirnih gospodarskih javnih služb (v nadaljnjem besedilu: javna služba):
1. dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina,
2. dobava zemeljskega plina tarifnim odjemalcem,
3. distribucija toplote.
V drugem členu je navedeno, da imajo pojmi po tem odloku naslednji pomen: Distribucija toplote obsega oskrbo s toploto ali hladom, ki jo izvaja distributer toplote. Distributer toplote opravlja naloge sistemskega operaterja in dobavitelja toplote. Nadalje so v 5. členu odloka navedene storitve javne službe:
– distribucija zemeljskega plina po plinovodnem omrežju ter upravljanje, vzdrževanje, obratovanje in razvoj plinovodnega omrežja in naprav,
– dobava zemeljskega plina tarifnim odjemalcem,
– distribucija toplote po toplotnem omrežju ter upravljanje, vzdrževanje, obratovanje in razvoj toplotnega omrežja in naprav ter dobava toplote tarifnim odjemalcem,
– načrtovanje in pospeševanje oskrbe z zemeljskim plinom, toploto in hladom,
– odčitavanje števcev porabe zemeljskega plina, toplote in hladu.
Vse navedeno pomeni, da tudi distribucija hladu sodi v okvir izbirne gospodarske javne službe, če se seveda izvaja na način distribucije, to je preko energetskega omrežja od prenosnega omrežja do končnega odjemalca. Takšen način distribucije oziroma sistem daljinskega hlajenja se izvaja npr. v Mestni občini Velenje. V konkretnem primeru pa so predmet zahteve informacije o oskrbi s hladom, ki se ne izvaja na način distribucije, kar pomeni, da se je končni naročnik (odjemalec) prosto dogovoril z oskrbovalcem energije za oskrbo s hladom. Iz dokumentacije, ki je predmet presoje in jo je organ predložil Pooblaščencu, namreč izhaja, da gre za lokalni sistem hlajenja na objektu, kar ne sodi v okvir izvajanja izbirne gospodarske javne službe. V tem delu je torej organ podvržen ponudbi in povpraševanju na trgu in lahko to storitev zaračuna v višini, ki jo sam določi in je torej v tem delu podvržen tržnim zakonitostim in tržnemu delovanju. Glede na navedeno je Pooblaščenec sledil navedbam organa, da zahtevane informacije sodijo v okvir izvajanje tržne dejavnosti, kar izrecno dopušča tudi EZ. Kot je poudaril tudi organ, EZ v 19. členu izhaja iz predpostavke, da se oskrba z energijo izvaja kot tržna dejavnost, razen če zakon ne določa drugače. Zakon je torej tisti, ki mora določiti, katera dejavnost se izvaja v okviru javne službe. EZ glede dobave toplote določa, da se daljinsko ogrevanje (v okvir katerega sodi tudi daljinsko hlajenje, kot je bilo pojasnjeno zgoraj) izvaja kot izbirna lokalna gospodarska javna služba (33.člen). EZ pa v okvir izbirne gospodarske javne službe ne vključuje dobave hladu, ki se izvaja izven distribucije, kar pomeni, da se v skladu z 19. členom EZ izvaja kot tržna dejavnost, pri kateri dobavitelj in upravičeni odjemalec prosto dogovorita količino in ceno dobavljene energije.
Za odločitev v konkretnem primeru je tako odločilno dejstvo, da informacije, ki jih je zahtevala prosilka, pri organu niso nastale v zvezi z izvajanjem njegovih javnopravnih nalog, ampak v zvezi z izvajanjem tržne dejavnosti. Ker gre tako v obravnavanem primeru za storitev organa, ki nikakor ni vezana na njegovo javnopravno delovanje, temveč se nanaša na zasebnopravni del dejavnosti, zahtevane informacije niso informacije javnega značaja.
Glede na vse navedeno je Pooblaščenec presodil, da v obravnavanem primeru ne gre za informacijo javnega značaja. Ker ne gre za informacijo javnega značaja v smislu 4. čl. ZDIJZ, se Pooblaščenec tudi ni opredeljeval do obstoja izjem iz 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Pooblaščenec je pritožbo prosilke na podlagi 1. odst. 248. čl. ZUP kot neutemeljeno zavrnil.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
Svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka