Prosilec - Občina Žalec
+ -Številka: 090-8/2014/7
Kategorije: Ali dokument obstaja, Notranje delovanje organa, Osebni podatek, Poslovna skrivnost
POVZETEK:
Organ je zavrnil zahtevo prosilca za posredovanje mesečnih poročil o opravljenem delu podžupanov za leto 2013, pri čemer je navedel, da so zahtevana poročila označena s stopnjo zaupnosti »interno«. Pooblaščenec je ugotovil, da organ razpolaga le s poročili za obdobje od junija do decembra 2013, ki ne predstavljajo niti izjeme po 2. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ niti izjeme po 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Poleg tega so obravnavana poročila povezana z opravljanjem javne funkcije, kar pomeni, da jih je treba razkriti že na podlagi 3. odst. 6. člena ZDIJZ. Organ je v obravanvanih poročilih dolžan prekriti le t.i. varovane osebne podatke.
ODLOČBA:
Številka: 090-8/2014/7
Datum: 7. 2. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP) ter prvega odstavka 252. člena ZUP, o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 13. 1. 2014, zoper odločbo Občine Žalec, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec (v nadaljevanju organ), št. 080 01-0014/2013, z dne 20. 12. 2013, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 13. 1. 2014 zoper odločbo Občine Žalec št. 080 01-0014/2013, z dne 20. 12. 2013 se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi, ter se odloči, da mora organ prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopije:
- poročil županu o realizaciji nalog podžupana Roberta Čehovina za junij 2013, julij 2013, avgust 2013, september 2013, oktober 2013, november 2013 in december 2013,
- poročil županu o realizaciji nalog podžupana Ivana Jelena za junij 2013, julij 2013, avgust 2013, september 2013, oktober 2013, november 2013 in december 2013,
- poročila županu o realizaciji nalog podžupana Marka Laznika za junij 2013, julij 2013, avgust 2013, september 2013, oktober 2013, november 2013 in december 2013,
pri čemer je organ dolžan prekriti:
a. ime in priimek posameznika v kategoriji »drugo« v poročilu županu o realizaciji nalog podžupana Marka Laznika za junij 2013;
b. ime in priimek posameznika v kategoriji »drugo« v poročilu županu o realizaciji nalog podžupana Marka Laznika za julij 2013;
c. ime, priimek in naslov posameznika v kategoriji »drugo« v poročilu županu o realizaciji nalog podžupana Marka Laznika za avgust 2013;
d. ime in priimek posameznika v kategoriji »drugo« na drugi strani poročila županu o realizaciji nalog podžupana Marka Laznika za september 2013;
e. ime in priimek posameznika v kategoriji »drugo« v poročilu županu o realizaciji nalog podžupana Marka Laznika za oktober 2013;
f. ime in priimek posameznika v kategoriji »drugo« v poročilu županu o realizaciji nalog podžupana Marka Laznika za november 2013.
2. Glede varovanih osebnih podatkov, ki jih je organ v skladu s prejšnjo točko tega izreka dolžan prekriti, in glede poročil županu o realizaciji nalog podžupanov od dne 1. 1. 2013 do dne 31. 5. 2013, se pritožba prosilca z dne 13. 1. 2014 zavrne.
3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Organ je dne 22. 11. 2013 od prosilca prejel zahtevo za posredovanje mesečnih poročil o opravljenem delu podžupanov za leto 2013.
Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo št. 080 01-0014/2013, z dne 20. 12. 2013 in v obrazložitvi navedel, da so mesečna poročila o delu podžupanov za leto 2013 označena s stopnjo zaupnosti »interno«.
Prosilec je v pritožbi z dne 13. 1. 2014 navedel, da iz določil 13., 17. in 33. člena Statuta Občine Žalec in iz odgovora, ki ga je organ poslal prosilcu dne 23. 10. 2013, izhaja, da je delo podžupanov javno, zato je nerazumljivo, zakaj so mesečna poročila o opravljenem delu podžupanov označena s stopnjo zaupnosti »interno« in se ne morejo posredovati kot informacija javnega značaja.
Organ po prejemu pritožbe prosilca izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, dne 13. 1. 2014, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Z dopisom št. 090-8/2013, z dne 17. 1. 2014, je Pooblaščenec pozval organ, naj mu posreduje mesečna poročila o opravljenem delu podžupanov za leto 2013. Organ je z dopisom št. 080-01-0014/2013, z dne 24. 1. 2013 Pooblaščencu posredoval 7 mesečnih poročil za vsakega izmed treh podžupanov za obdobje od junija 2013 do decembra 2013 in dopisu priložil še sklep št. 080-02-0010/2012, z dne 21. 6. 2013 in Pravilnik o varstvu osebnih in drugih podatkov ter dokumentiranega gradiva v Občini Žalec št. 01504-0001/2007, z dne 23. 12. 2008. Dne 28. 1. 2014 je organ posredoval še pojasnilo, da so podžupani o opravljenem delu in zadolžitvah do dne 31. 5. 2013 poročali ustno na seji kolegija.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ izhajajo trije pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Organ se v izpodbijani odločbi ni konkretno opredelil do dokumentov, ki so predmet presoje v obravnavanem primeru, zato je Pooblaščenec najprej rešil to vprašanje. Pooblaščenec nima razlogov, da ne bi sledil pojasnilu organa, da so podžupani o opravljenem delu in zadolžitvah do dne 31. 5. 2013 poročali ustno na seji kolegija. Da gre verjeti navedbi organa, kaže tudi besedilo sklepa organa št. 080-02-0010/2012, z dne 21. 6. 2013, ki določa, da podžupani praviloma ustno poročajo o opravljenem delu. Iz navedenega izhaja, da organ ne razpolaga s poročili podžupanov do dne 31. 5. 2013 v materializirani obliki, ker so bila ta poročila do navedenega datuma županu posredovana zgolj ustno.
Kot izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Pooblaščenec pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga, saj so organi, ki so zavezani po ZDIJZ, dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da pridobi kakršnokoli poročilo o opravljenih delu podžupanov do dne 31. 5. 2013, s katerim ne razpolaga v materializirani obliki.
Pooblaščenec je ugotovil, da organ s poročili županu o realizaciji nalog podžupanov od dne 1. 1. 2013 do dne 31. 5. 2013 ne razpolaga v materializirani obliki, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Pritožba prosilca je torej v tem delu neutemeljena, zato jo je Pooblaščenec zavrnil, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP.
Pooblaščenec je v nadaljevanju ugotovil, da se pri organu v materializirani obliki nahajajo poročila o opravljenem delu podžupanov od junija 2013 do decembra 2013, in sicer so to naslednji dokumenti:
- poročila županu o realizaciji nalog podžupana Roberta Čehovina za junij 2013, julij 2013, avgust 2013, september 2013, oktober 2013, november 2013 in december 2013;
- poročila županu o realizaciji nalog podžupana Ivana Jelena za junij 2013, julij 2013, avgust 2013, september 2013, oktober 2013, november 2013 in december 2013;
- poročila županu o realizaciji nalog podžupana Marka Laznika za junij 2013, julij 2013, avgust 2013, september 2013, oktober 2013, november 2013 in december 2013.
Navedeni dokumenti izpolnjujejo vse tri pogoje za obstoj informacije javnega značaja, zato je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali morda vsebujejo podatke, ki so kot izjema od prostega dostopa taksativno določeni v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Organ, na katerem je dokazno breme glede utemeljevanja izjem od prostega dostopa, se niti v izpodbijani odločbi niti v kasnejših pojasnilih ni izrecno skliceval na nobeno izmed teh izjem, temveč je zgolj pavšalno navedel, da so zahtevana poročila označena s stopnjo zaupnosti »interno«.
Da bi Pooblaščenec ugotovil, kakšen pomen ima oznaka »interno«, s katero je organ označil vsakega izmed obravnavanih poročil, je pregledal vsebino sklepa organa št. 080-02-0010/2012, z dne 21. 6. 2013. Ta določa, da se mesečna poročila o opravljenem delu podžupanov za leto 2013, ki so pisna, označijo kot poslovna tajnost »interno«, ker gre za strokovna navodila za opravljanje delovnih nalog podžupanov iz 11. alineje tretjega odstavka 9. člena Pravilnika o varstvu osebnih in drugih podatkov ter dokumentiranega gradiva v Občini Žalec št. 01504-0001/2007, z dne 23. 12. 2008. 9. člen omenjenega pravilnika določa, da so poslovna tajnost listine in podatki poslovne/civilne narave, ki so z zakonom, drugim splošnim aktom ali s sklepom župana, izdanim na podlagi zakona, razglašeni za poslovno tajnost in so tako pomembni, da bi z njihovim razkritjem očitno nastale ali bi lahko nastale hujše škodljive posledice za organ. Podatkom, ki so določeni za poslovno tajnost, se glede na njihov pomen določi stopnja zaupnosti, ki jo določi župan. V tretjem odstavku 9. člena omenjenega pravilnika so primeroma našteti podatki, ki se lahko določijo za poslovno tajnost, pri čemer so v 11. alineji navedena »strokovna navodila za opravljanje delovnih nalog«. Upoštevaje navedene določbe je Pooblaščenec sklepal, da je organ želel zatrjevati eno izmed naslednjih izjem od prostega dostopa:
- oznaka »poslovna tajnost« bi lahko kazala na izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki se nanaša na podatke, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe;
- besedilo, »da bi z njihovim razkritjem očitno nastale ali bi lahko nastale hujše škodljive posledice za organ«, bi lahko kazalo na izjemo po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki se nanaša na podatke, ki so bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa, in bi njihovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa.
Uvodoma je treba poudariti, da pojem poslovne skrivnosti vsebuje jasen koncept podatkov z določeno gospodarsko vrednostjo oziroma podatkov, ki predstavljajo določeno konkurenčno prednost podjetja na trgu. V obravnavanem primeru je bilo torej treba ugotoviti, ali gre pri zahtevanih podatkih po vsebini za tovrstne informacije in posledično, ali se organ sploh lahko sklicuje na izjemo poslovne skrivnosti. Kaj se šteje za poslovno skrivnost, določa Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGD-1), na katerega napotuje ZDIJZ. Povedano drugače, glede ureditve poslovne skrivnosti ZDIJZ v 2. točki prvega odstavka 6. člena napotuje na ureditev, ki velja za gospodarske družbe. To pomeni, da so praviloma samo gospodarski subjekti tisti, ki se lahko sklicujejo na poslovno skrivnost. Upoštevati je namreč treba, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja na trgu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj (več o tem glej Komentar ZGD, 39. člen, str. 194 do 196). Ob tem velja poudariti tudi, da tretji odstavek 39. člena ZGD-1 določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.
Po pregledu vsebine obravnavanih poročil je Pooblaščenec ugotovil, da vsebujejo kratek popis nalog, ki so jih opravili podžupani in so vpisane v vnaprej pripravljen obrazec, ki vsebuje naslednje kategorije: neposredno delo s strankami enkrat tedensko v času uradnih ur (datum in podatek o tem, ali se je podžupan udeležil ali ne); udeležba na kolegiju župana (datum in podatek o tem, ali se je podžupan udeležil ali ne); udeležba na odborih, komisijah (datum in naslov odbora ali komisije); udeležba na sejah občinskega sveta Občine Žalec (datum in naslov seje); udeležba na sestankih, seminarjih, sprejemih in prireditvah po nalogu župana (datum in naslov dogodka); drugo. Gre torej za popis nalog, ki so jih opravili podžupani v okviru opravljanja javne funkcije, in se v ničemer ne nanašajo na gospodarsko dejavnost in tako že pojmovno ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti v skladu z ZGD-1. Obravnavana poročila tako že po vsebini ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti, ker iz njih ne izhajajo podatki, katerih razkritje bi vplivalo na gospodarski položaj kakšnega podjetja na trgu, obenem pa vsebuje podatke, ki so javni že na podlagi zakona, ker gre za podatke v zvezi z opravljanjem javne funkcije (tretji odstavek 6. člena ZDIJZ). Pooblaščenec opozarja, da morajo biti osebe javnega prava (kamor kot spada tudi organ, ki je organ lokalne skupnosti) pri določanju poslovne skrivnosti zelo restriktivne. Gre namreč za osebo javnega prava, kar pomeni, da mora biti njeno delovanje v osnovi transparentno. Zgolj izjemoma, ko oseba javnega prava deluje na trgu in podatek pomeni za osebo javnega prava konkurenčno prednost oziroma bi lahko vplival na njen tržni konkurenčni položaj in s tem ogrozil njeno javnopravno poslanstvo, lahko oseba javnega prava takšen podatek označi za poslovno skrivnost. Pri tem pa je treba izhajati iz načelnega stališča, da je organ kot organ lokalne skupnosti zavezan k preglednemu poslovanju in da njegov položaj ni primerljiv s pravnimi osebami, ki delujejo po ZGD-1. Slednje namreč delujejo z namenom pridobivanja dobička in povečevanja dohodka v korist vsakokratnih lastnikov in družbe kot take, medtem ko mora organ delovati v javnem interesu in porabljati javna sredstva zgolj v namen financiranja nalog, ki jih izvaja kot organ lokalne skupnosti.
Pooblaščenec je zaključil, da obravnavani dokumenti že pojmovno ne ustrezajo poslovni skrivnosti po ZGD-1, ker ne vplivajo oziroma ne morejo vplivati na tržni ali konkurenčni položaj, s čimer tudi ne ustrezajo zakonski izjemi iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
V nadaljevanju je Pooblaščenec presojal, ali je v konkretnem primeru podana izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, o obstoju katere govorimo, če sta kumulativno izpolnjena dva kriterija, ki izhajata iz navedene določbe ZDIJZ:
- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in
- razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa.
Glede izpolnjevanja prvega kriterija za obstoj navedene izjeme organ ni navedel ničesar. S to izjemo se varuje t.i. notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Iz sklepa organa št. 080-02-0010/2012, z dne 21. 6. 2013 sicer izhaja, da naj bi obravnavana poročila vsebovala »strokovna navodila za opravljanje delovnih nalog«, vendar po mnenju Pooblaščenca konkretnih popisov nalog, ki so jih že opravili oziroma zaključili podžupani, nikakor ni mogoče opredeliti kot navodila za opravljanje nalog, še manj pa kot kakršnakoli navodila, ki bi razkrivala notranje razmišljanje organa. Pooblaščenec je po pregledu vsebine obravnavanih dokumentov torej ugotovil, da ne vsebujejo podatkov, ki bi razkrivali notranje razmišljanje organa in torej niso bila sestavljena v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa.
Pooblaščenec je nadalje ugotovil, da obravnavana poročila tudi ne prestanejo t.i. škodnega testa, v okviru katerega je treba oceniti, ali bi razkritje tega dokumenta povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Besedo motnje je treba tolmačiti v smislu, da bi razkritje podatka (dokumenta) pomenilo resno oviro za nadaljnje delo organa, oziroma bi bilo to delo bistveno drugače (po kvaliteti slabše), kot je bilo pred razkritjem, oziroma kakršno bi bilo, če do razkritja dokumenta ne bi prišlo. Organ, na čigar strani je dokazno breme, v izpodbijani določbi ni navedel nobenih konkretnih razlogov, zakaj bi razkritje obravnavanih poročil povzročilo motnje pri njegovem delovanju, kakšne motnje naj bi razkritje povzročilo in s kakšno stopnjo verjetnosti, bi do zatrjevanih motenj dejansko lahko prišlo. Na podlagi navedene izjeme je dostop do informacije mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo oziroma motnjami pri delovanju in dejavnosti organa ter pravico javnosti, da se seznani z informacijo, nagne proti škodi, ki bi bila storjena delovanju in dejavnosti organa. Pri tej izjemi se zahteva zelo strog škodni test, saj mora razkritje informacije ne samo ogroziti varovano pravno dobrino, ampak že resno ogroziti proces odločanja institucije, da bi se dostop do dokumentov lahko zavrnil. Pri uporabi te izjeme moramo biti še posebej previdni, saj se neredko lahko zgodi, da organi tovrstnih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jih osramotile, jim škodovale v političnem smislu ali pa celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega delovanja (več o tem v Pravica dostopa do informacij javnega značaja, mag. Prepeluh U., str. 301). Bistvena funkcija ZDIJZ je namreč ravno funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, ker preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Da bi javnost to funkcijo lahko izvajala, ji mora biti omogočen dostop do relevantnih informacij.
Pri presoji je treba vselej imeti pred očmi, da določba 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pomeni omejitev ustavne pravice posameznika do dostopa do informacij javnega značaja (drugi odstavek 39. člena Ustave RS). V primeru konflikta med ustavno pravico posameznika in interesom organa pa je treba omejitve človekovih pravic razlagati zelo ozko. Izrazito restriktivno razlago predmetne izjeme je zavzelo tudi Upravno sodišče RS, ko je v sodbi št. I U 1176/2010-12 z dne 30. 11. 2011 zapisalo, da je dokazno breme glede razlogov za nastanek motenj v delovanju organa na strani organa in da je dokazni standard »bi razkritje povzročilo motnje« dokazni standard »onkraj dvoma«. V konkretnem primeru organ temu standardu ni zadostil, saj ni z ničemer zatrjeval nastanka motenj v delovanju organa. Tudi Pooblaščenec po preučitvi celotne zadeve ni mogle objektivno predvideti, kakšne motnje v delovanju organa bi povzročilo razkritje obravnavanih poročil. Ti dokumenti vsebujejo le podatke o tem, katere naloge so opravili podžupani, pri čemer sama vsebina posameznih nalog sploh ni razvidna, saj so te naloge označene z naslovi, ki pa o sami vsebini nalog ne povedo veliko. Iz poročil je npr. razvidno le, katerega sestanka se je posamezni podžupan udeležil in kdaj, kaj pa so se na tem sestanku dogovorili, iz poročila ni razvidno. Le v kategoriji »drugo« imajo podžupani možnost vpisati več vsebine, vendar pa je Pooblaščenec po pregledu tega dela obravnavanih poročil ugotovil, da tudi v tem delu ni vsebine, katere razkritje bi povzročilo motnje v delovanju organa.
Na podlagi vsega navedenega je Pooblaščenec zaključil, da ne obstaja resna in konkretna nevarnost povzročitve motenj v delovanju oziroma dejavnosti organa, ki naj bi nastale zaradi seznanitve prosilca oziroma javnosti z vsebino obravnavanih poročil. V konkretnem primeru torej nista kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ, kar pomeni, da ta izjema glede obravnavanega dokumenta ni podana.
Pooblaščenec še dodatno poudarja, da bi bilo treba obravnavana poročila razkriti, četudi bi bil ugotovljen obstoj izjeme po 2. ali 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker gre za podatke, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije. ZDIJZ namreč v tretjem odstavku 6. člena določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Pojem »javne funkcije« je nedvomno vezan na funkcionarje v državnih organih in organih lokalnih skupnosti, ki pridobijo mandat z demokratičnimi izvolitvami ali imenovanji (3. točka prvega odstavka 2. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, Uradni list RS št. 56/2002 s spremembami in dopolnitvami; ZSPJS). 34. a člen Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2 s spremembami in dopolnitvami; ZLS) določa, da je podžupan občine občinski funkcionar. Kot izhaja iz sklepov o imenovanju podžupanov, brez številk z dne 25. 11. 2010, ki so objavljeni na spletnih straneh organa (http://zalec.e-soft.si/apl/doc/3F4CBD00.pdf, http://zalec.e-soft.si/apl/doc/421F2A7E.pdf, http://zalec.e-soft.si/apl/doc/0F6561FF.pdf), imajo v konkretnem primeru podžupani v okviru opravljanja javne funkcije določene naloge (neposredno delo s strankami, udeležba na sestankih, seminarjih, sprejemih in drugih prireditvah, udeležba na kolegijih župana in drugo). O teh nalogah so, skladno s sklepom št. 080-02-0010/2012, z dne 21. 6. 2013, dolžni poročati županu v obliki mesečnih poročil. Iz vsega navedenega izhaja, da mesečna poročila, ki so premet obravnavane zahteve, vsebujejo podatke o nalogah, ki jih v okviru opravljanja javne funkcije opravljajo podžupani, torej gre za podatke, ki, na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, ne morejo biti izjema od prostega dostopa. Pooblaščenec na tem mestu poudarja, da je cilj nepristranskega, strokovnega in neodvisnega delovanja organov javnega sektorja mogoče zagotoviti le s transparentnostjo postopka, ne pa s prikrivanjem podatkov o tem, na kakšen način podžupani opravljajo svoje naloge. Nadalje iz sklepov o imenovanju podžupanov, brez številk z dne 25. 11. 2010, izhaja, da vsi trije podžupani funkcijo opravljajo neprofesionalno in za opravljanje funkcije prejemajo nagrado v skladu z določili Pravilnika o plačah, nagradah občinskih funkcionarjev, nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (Uradni list RS št. 56/1996 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Pravilnik). Iz drugega odstavka 3. člena Pravilnika izhaja, da se sredstva za nagrade, ki jih prejemajo podžupani, zagotovijo v proračunu, kar pomeni, da so podžupani za svoje delo plačani iz javnih sredstev in je torej poročila o teh nalogah treba šteti tudi kot podatke o porabi javnih sredstev. To je še dodaten razlog, zaradi katerega je, na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, treba razkriti obravnavana poročila.
Po preučitvi celotne zadeve je Pooblaščenec ugotovil, da nekatera izmed obravnavanih poročil vsebujejo osebne podatke, ki pa so izjeme od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, in jih hkrati ni mogoče razkriti na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme od prostega dostopa napotuje na določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; v nadaljevanju ZVOP-1), na podlagi katerih nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno. Takšen primer je npr. razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja. V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je tako potrebno ugotoviti:
1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka iz 6. člena ZVOP-1 in
2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga v smislu 9. člena ZVOP-1, ki ureja pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju (kamor skladno z 22. točko 6. člena ZVOP-1 sodi tudi organ v konkretnem primeru), in določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo (med obdelavo spada tudi sporočanje javnosti), če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon.
Po določilu 1. točke 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Pooblaščenec je po pregledu vsebine obravnavanih poročil ugotovil, da med varovane osebne podatke ne sodijo imena in priimki podžupanov, direktorja občinske uprave in ravnateljice osnovne šole, ki so navedeni v poročilih. Za razkritje teh osebnih podatkov se namreč uporablja določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj so osebni podatki v obravnavanih dokumentih navedeni v zvezi z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca in zato niso varovani osebni podatki.
Kot varovanih podatkov tudi ni mogoče šteti osebnih podatkov direktorjev gospodarskih družb, ki sta navedena v obravnavanih dokumentih. Navedeni podatki so namreč javni v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah ZGD-1, Zakona o poslovnem registru (Uradni list RS, št. 49/2006, s spremembami in dopolnitvami; ZPRS-1) in Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/2007-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; ZSReg).
Pooblaščenec je ugotovil, da ne obstaja zakon, ki bi organu dovoljeval razkritje v nadaljevanju naštetih osebnih podatkov, kar pomeni, da so ti podatki varovani osebni podatki in zato predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja:
a. ime in priimek posameznika v kategoriji »drugo« v poročilu županu o realizaciji nalog podžupana Marka Laznika za junij 2013;
b. ime in priimek posameznika v kategoriji »drugo« v poročilu županu o realizaciji nalog podžupana Marka Laznika za julij 2013;
c. ime, priimek in naslov posameznika v kategoriji »drugo« v poročilu županu o realizaciji nalog podžupana Marka Laznika za avgust 2013;
d. ime in priimek posameznika v kategoriji »drugo« na drugi strani poročila županu o realizaciji nalog podžupana Marka Laznika za september 2013;
e. ime in priimek posameznika v kategoriji »drugo« v poročilu županu o realizaciji nalog podžupana Marka Laznika za oktober 2013;
f. ime in priimek posameznika v kategoriji »drugo« v poročilu županu o realizaciji nalog podžupana Marka Laznika za november 2013.
Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v obravnavanih poročilih, je Pooblaščenec presodil, da je mogoče prosilcu omogočiti delni dostop do obravnavanih dokumentov na način, kot je urejen v 7. členu ZDIJZ. Pri tem je organ dolžan prekriti varovane osebne podatke na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Pooblaščenec je zaključil, da je organ na prvi stopnji glede ugotavljanja izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja napačno uporabil materialno pravo, zato je pritožbi prosilca v tem delu ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. in 2. točke izreka te odločbe.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka