Javna agencija za varstvo konkurence - Ministrstvo za notranje zadeve
+ -Številka: 090-6/2014/5
Kategorije: Notranje delovanje organa
POVZETEK:
V obravnavanem primeru je organ v celoti zavrnil dostop do prijave in razširitve prijave iz konkretnega inšpekcijskega spisa. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec primarno poudaril, da z vidika ZDIJZ ni pomembno, ali pobude oziroma prijave postanejo del inšpekcijskega ali kakšnega drugega spisa. Za presojo po ZDIJZ je namreč odločilno le, da organ z njimi razpolaga v okviru svojega delovnega področja, kar pomeni, da izpolnjujejo vse kriterije po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. Nadalje je Pooblaščenec presojal obstoj izjeme iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da glede same vsebine zahtevanega dokumenta ni izkazana škoda, da bi razkritje vsebine dokumenta dejansko povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Drugače pa je glede vira prijave, glede katerega je Pooblaščenec ocenil, da bi javnost podatka o prijavitelju resno ogrozila učinkovito delo organa in povzročila motnje v njegovem delovanju. Pri presoji ali je možno uporabiti delni dostop, je Pooblaščenec ugotovil, da gre v obravnavanih dokumentih za tolikšno vsebnost in koncentracijo informacij, iz katerih je mogoče razbrati vir prijave, da instituta delnega dostopa v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti. Pri tem je poudaril, da v postopku po ZDIJZ ni relevantno kaj je prosilki poznano ali ne, prav tako ni pomembno, kaj je objavljeno v medijih, saj v nobenem od teh primerov ne gre za presojo konkretne informacije, ki izhaja iz dokumenta, kot je to v postopku po ZDIJZ. Glede interesa javnosti pa je Pooblaščenca odločil, da se z razkritjem vira prijave ne bi v ničemer prispevalo k večji preglednosti, odprtosti in učinkovitosti delovanja organa, kar je v javnem interesu.
ODLOČBA:
Številka: 090-6/2014/5
Datum: 21. 3. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 6. 1. 2014, Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence, Kotnikova 28, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo, z dne 23. 12. 2013, št. 0614-16/2013/12 Republike Slovenije, Ministrstva za notranje zadeve, Inšpektorata RS za javni sektor, Tržaška 21, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je na organ naslovila zahtevo z dne 13. 6. 2013, v kateri je na podlagi ZDIJZ zahtevala vpogled, fotokopijo, elektronski zapis po elektronski pošti in elektronski zapis na zgoščenki CD/DVD-R za vse dokumente, ki so del spisa Inšpektorata za javno upravo v zadevi inšpekcijskega nadzora zoper prosilko, ki ga inšpektorat vodi pod opr. št. 0610-209/2013.
O zahtevi prosilke je organ v ponovnem odločanju odločil s sklepom in z odločbo z dne 23. 12. 2014, št. 090-16/2013/12. S sklepom je ustavil postopek za dostop do dokumentov s št. 2, 4, 7, 8, 10, 12, 14, 15, 16, 17 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 32, 33, 34, 35 in 36 iz spisa, ki ga organ vodi pod št. 0610-209/2013. Z odločbo je odločil o zahtevi za dostop do dokumentov iz spisa Inšpektorata za javno upravo v zadevi inšpekcijskega nadzora zoper prosilko, ki ga inšpektorat vodi pod opr. št. 0610-209/2013. (1) V delu, ki se nanaša na: dokument pod zaporedno št. 9 z dne 20. 5. 2013-Uradni zaznamek inšpektorja, dokument pod zaporedno št. 30 z dne 23. 7. 2013 - Odstop pritožbe Javne agencije RS za varstvo konkurence zoper sklep Inšpektorata za javno upravo in zahteva za izločitve predstojnika in predstojnik organa v sestavi - dokumenti zadeve št. 0610-209/2013, dokument pod zaporedno št. 38 z dne 16. 10. 2013-Sklep, dokument pod zaporedno št. 39 z dne 13. 11. 2013-Zahteva za vpogled v spis, dokument pod zaporedno št. 40 z dne 20. 11. 2013 - Vpogled v dokumente zadeve Inšpektorata za javni sektor pod št. 0610-209/2013, dokument pod zaporedno št. 41 z dne 25. 11. 2013 - E- mail - Vpogled v spis opr. št. 0610-209/2013, dokument pod zaporedno št. 42 z dne 25. 11. 2013 - E-mail - Fw Vpogled v spis opr. št. 0610-209/2013, dokument pod zaporedno št. 43 z dne 28. 11. 2013 - Uradni zaznamek inšpektorja o vpogledu v zadevo, dokument pod zaporedno št. 44 z dne 3. 12. 2013 - Poročilo o sprejetih ukrepih AVK, dokument pod zaporedno št. 48 z dne 16. 12. 2013 - Zapisnik o zaključku inšpekcijskega nadzora, je zahtevi v celoti ugodil in prosilki omogočil vpogled.
(2) V delu, ki se nanaša na: dokument pod zaporedno št. 3 z dne 8. 5. 2013 - Javna agencija RS za varstvo konkurence, prijava - odgovor, dokument pod zaporedno št. 13 z dne 29. 5. 2013 - E-mail prijavitelja, dokument pod zaporedno št. 18 z dne 7. 6. 2013 - E-mail prijavitelja - FW Zadeva št 0610-209/2013/3, dokument pod zaporedno št. 37 z dne 7. 10. 2013 - Odgovor prijavitelju, dokument pod zaporedno št. 45 z dne 5. 12. 2013 - E-mail prijavitelja - FW Zadeva št 0610-209/2013/3, je organ zahtevo delno zavrnil, tako, da je na vseh naštetih dokumentih prekril podatke o prijavitelju. V preostalem delu navedenih dokumentov je prosilki omogočil vpogled. (3) V delu, ki se nanaša na: dokument pod zaporedno št. 1 z dne 29. 4. 2013 - prijava za uvedbo inšpekcijskega nadzora, dokument pod zaporedno št. 5 z dne 13. 5. 2013 - dodatna razširitev prijave za uvedbo inšpekcijskega nadzora, dokument pod zaporedno št. 6 z dne 10. 5. 2013 - dodatna razširitev prijave za uvedbo inšpekcijskega nadzora, dokument pod zaporedno št. 11 z dne 27.5.2013 - dodatna razširitev prijave za uvedbo inšpekcijskega nadzora dokument pod zaporedno št 31 z dne 7. 8.2013 - dodatna razširitev prijave za uvedbo inšpekcijskega nadzora, je organ zahtevo v celoti zavrnil.
V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ uvodoma povzel postopek z zahtevo prosilke, nato pa pojasnil, da v delu zahteve, o kateri je organ odločil v prvi točki izreka odločbe, niso podane izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je organ prosilki omogočil vpogled v navedene dokumente. Glede dostopa do dokumentov, navedenih v drugi točki izreka odločbe, je organ ugotovil, da vsebujejo podatke o prijavitelju. V skladu s 16. členom ZIN je organ dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor. Ukrep zaščite tajnosti vira oziroma prijavitelja po ZIN se navezuje na ureditev zaščite človekovega dostojanstva in varnosti iz 21. in 34. člena Ustave RS. Zaščita prijaviteljev temelji na zahtevi, da morajo vsi državni organi zagotavljati ter ohranjati takšno varnostno okolje, v katerem lahko vsakdo brez strahu pred nasiljem in povračilnimi ukrepi s prijavo ali kako drugače izrazi nasprotovanje protipravnim in neetičnim ravnanjem pri odločanju o zadevah javnega pomena. Prijava mora biti resnična, prijavitelj pa mora biti v dobri veri, da ravna v javnem interesu. V obravnavanem primeru je dolžnost organa, da zaščiti tajnost vira oziroma prijavitelja, utemeljena v določbah 16. člena ZIN in določbah 21. in 34. člena Ustave v zvezi z načelom pravne države iz 2 člena Ustave. Pri preizkusu prijave ni bilo mogoče ugotoviti zlonamernosti prijavitelja (tj. da prijavitelj zavestno izkrivlja resnico, laže ali povzroča škodo). Prav nasprotno, na podlagi prijave je bil opravljen nadzor, pri katerem so bile ugotovljene bistvene kršitve pravil postopka, ki ga je vodila Javna agencija RS za varstvo konkurence. Te kršitve pa je potrdilo tudi Vrhovno sodišče v nedavni sodbi št. G 8/2013-11 G 9/2013-8 z dne 26. 11. 2013. Glede na navedeno je organ odločil, da je glede dokumentov iz 2. točke izreka možno, na podlagi 7. člena ZDIJZ, izvesti delni dostop, in sicer tako, da se prikrijejo podatki o viru prijave. Glede dostopa do dokumentov, navedenih v tretji točki izreka odločbe, je organ navedel, da je za pojem informacije javnega značaja odločilno, da gre za informacije s področja izvajanja določenih nalog oziroma dejavnosti, ki jih urejajo javnopravni predpis, kot je že ugotovilo tudi Vrhovno sodišče RS v obrazložitvi sodbe pod opr. št. Up 122/2006-3 z dne 25. 4. 2007. V isti sodbi je zapisano, da pri javnopravnem delovanju države ni pomembna konkretna oblika tega delovanja (oblastveno odločanje ali neoblastveno zagotavljanje določenih storitev), temveč, da se javne naloge ali dejavnosti, skladno z načelom zakonitosti, izvršujejo na podlagi norm javnega prava v okviru, ki ga te norme za to dejavnost določajo ter skladno z namenom varstva javnega interesa Tako je pri opredelitvi določene informacije za informacijo javnega značaja odločilno to, ali informacija kaže na dejstvo oziroma na okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog. V nasprotnem primeru ni mogoče govoriti o informaciji, ki izvira iz delovnega področja organa in torej ne gre za informacijo javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ. Inšpektorat za javni sektor vodi inšpekcijske postopke. Kdaj in na kakšen način se začnejo in vodijo inšpekcijski postopki se je že opredelilo Upravno sodišče RS v sodbi pod opr. št. U 313/2004 z dne 1.3.2006, in sicer »Inšpekcijski postopki se začnejo in vodijo po uradni dolžnosti. Vloge občanov in organizacij ter opozorila organov niso zahteve za uvedbo inšpekcijskega postopka, ampak, glede na 3. odstavek 24. člena ZIN, le podlaga za morebitno pobudo organu, da uvede postopek po uradni dolžnosti. Po uradni dolžnosti se upravni postopek začne, ko opravi pristojni organ v ta namen kakršnokoli dejanje (1. odstavek 27. člena ZUP). To torej pomeni, da se inšpekcijski postopek s samo prijavo sploh še ne začne. Zato po mnenju sodišča prijava prijavitelja niti ne bi smela biti v »inšpekcijskem spisu«. Prijavitelja, kot vir prijave, pa brez dvoma ščiti 2. odstavek 16. člena ZIN « To isto sodbo je v revizijskem postopku potrdilo tudi Vrhovo sodišče RS, ki je v sodbi X Ips 775/2006 z dne 21. 5. 2008 zavzelo stališče, da morebitna prijava ne pomeni začetka inšpekcijskega postopka in je ni mogoče šteti za informacijo javnega značaja. Inšpektorat zavzema stališče, da prijava za uvedbo inšpekcijskega nadzora ni informacija javnega značaja in tako se zahteva v tem delu prosilki zavrne v celoti, na podlagi 4. člena ZDIJZ. Če pa bi bilo zavzeto stališče, da je prijava in dodatna razširitev prijave informacija javnega značaja, pa je treba upoštevati izjemo varstva vira prijave, kot je obrazloženo zgoraj v obrazložitvi k 2. točki izreka. V tem primeru je organ ponovno presojal, ali je mogoč delni dostop in ocenil, da v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa ni mogoče omogočiti dostopa do zahtevane informacije, ne da bi s tem posegli v varovane podatke, saj jih glede na vsebino postavljene zahteve ni mogoče izločiti iz dokumenta na način, ki ne bi ogrozil njihove zaupnosti. Tako delni dostop po mnenju organa ni mogoč. Z izbrisom vseh varovanih podatkov prijava ne bi imela več svoje vsebine, zato bi bil dostop do prijave tudi nesmiseln.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilka pri organu vložila pritožbo z dne 6. 1. 2014, v kateri je navedla, da se ne strinja z odločitvijo organa in predlaga, da Pooblaščenec izpodbijano odločbo organa v tretji točki izreka odpravi ter ugodi zahtevi prosilke, da se dovoli dostop do informacije javnega značaja, tj dokumentov, navedenih v točki 3 izreka izpodbijane odločbe, ki so del spisa Inšpektorata v postopku inšpekcijskega nadzora zoper Agencijo, ki ga Inšpektorat vodi pod opr. št. 0610-209/2013. Prosilka je ob tem dodala, da je organ v celoti zavrnil dostop do dokumentov, navedenih v tretji točki izreka izpodbijane odločbe, in sicer z utemeljitvijo, da z institutom delnega dostopa ni mogoče omogočiti dostopa do zahtevane informacije, ne da bi s tem posegli v varovane podatke, saj jih glede na vsebino postavljene zahteve ni mogoče izločiti iz dokumenta na način, ki ne bi ogrozil njihove zaupnosti. Pri tem organ ne navede, kaj so zaupni podatki v predmetnih dokumentih, na kateri podlagi so označeni za zaupne, kakšen je režim ravnanja z njimi, katere določbe relevantne zakonodaje prepovedujejo njihovo razkritje, itd. Namreč ZDIJZ ne pozna pojma "zaupni podatki" per se, temveč loči zgolj posamezne vrste zaupnih podatkov na podlagi področnih zakonov (npr. zaupnost davčnega postopka, tajni podatki v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke,..), ki lahko predstavljajo izjemo od razkritja informacij javnega značaja, pri tem pa organ ne specificira nobenega od teh. V zvezi z varovanjem tajnosti vira prosilka ponovno pojasnjuje, da je vir prijave v predmetni zadevi inšpekcijskega nadzora znan, in sicer je znan tudi širši javnosti, saj je bil vir prijave razkrit v dnevnem časopisu Dnevnik z dne 7. 5. 2013, kjer je bil članek z naslovom »HSE zaradi rdeče luči nad Kraška«, avtorja Primoža Cirmana, v katerem je izrecno navedeno, da je podjetje Holding Slovenske elektrarne zahtevalo uvedbo omenjenega postopka zoper Agencijo pri organu. Glede na navedeno torej ni nobene podlage za dolžnost varovanja tajnosti vira s strani organa, saj je vir prijave javno znan in objavljen. Organ pri zavrnitvi zahteve ponovno citira tudi sodbo Vrhovnega sodišča RS (v nadaljevanju VS RS), ki se pa vsebinsko ne nanaša na identično situacijo, saj je podlaga za presojo zahteve za pregled in preslikavo spisa v navedeni sodbi določba 82. člena ZUP ter določba 24. člena ZIN, ki pa se v skladu z izrecno določbo 3. člena ZIN za organ ne uporablja, o neuporabi teh določb v postopku organa pa se je (ponovno napačno) izrekel sam organ, v sklepu opr. št. 0610-209/2013/17 z dne 6. 6. 2013. Dodatno je na napačno citiranje sodbe VS RS v svoji odločbi opozoril tudi pritožbeni organ Informacijski pooblaščenec ter organu izrecno interpretiral navedeno sodbo, ki se seveda nanaša na povsem drugo pravno podlago, tj ZUP, za katero je sam organ v citiranem sklepu presodil, da se v postopkih organa ne uporablja. Glede na dejstva, da se ZIN ne uporablja za postopke organa, da se torej tudi subsidiarno ne uporablja določba 127. člena ZUP, da se inšpekcijski postopek v zadevah organa začne, ko inšpekcijski organ opravi kakršnokoli dejanje v ta namen, ter da glede na neuporabo določb ZIN organ nima možnosti uporabiti določbe 39. člena ZIN v zvezi s prijavo kot pobudo za začetek postopka, niti nima možnosti ukrepati v skladu s tem členom v primeru lažne prijave, je prosilka trdno prepričana, da je prijava v predmetnem postopku organa informacija javnega značaja in tako dostopna prosilcu, da se z njo seznani. Dodatno prosilka poudarja še, da se prijava v inšpekcijskem postopku v skladu s 4. členom ZDIJZ lahko šteje za dokument, ki ga je organ pridobil od drugih oseb, za konkretno prijavo pa tudi ne obstaja več dolžnost varovanja tajnosti vira prijave (kar je bil ratio uporabljene določbe ZIN v citirani sodbi VS RS), saj je vir prijave javno znan, poleg tega pa je postopek pred organom zoper prosilko zaključen. Prosilka tudi opozarja, da je organ pavšalno zavrnil zahtevo v 3. točki izreka odločbe glede dostopa do posameznih dokumentov, saj naj ne bi šlo za informacije javnega značaja, kar je v izrecnem nasprotju z usmeritvami pritožbenega organa, saj je Informacijski pooblaščenec kot pritožbeni organ v odločbi o pritožbi prosilke zoper odločbo organa z dne 23. 7. 2013 izrecno zapisal, da "argumentu organa, da morebitna prijava, na podlagi katere je bil uveden postopek, ni informacija javnega značaja, ne more pritrditi". Organ je torej tudi v ponovljenem postopku zavestno ignoriral izrecne napotke pritožbenega organa, da prijava in dopolnitve prijave v inšpekcijskem postopku organa predstavljajo informacijo javnega značaja, zato je organ dolžan o dostopu do teh dokumentov presojati v skladu z določbami ZDIJZ, ne pa zgolj pavšalno in zavestno napačno zaključiti, da navedeni dokumenti ne predstavljajo informacije javnega značaja. Nadalje prosilka pojasnjuje, da določba drugega odstavka 16. člena ZIN varuje zgolj vir prijave, ne pa same vsebine prijave, zato se je organ z obrazložitvijo zavrnitve dostopa izrekel zgolj o zavrnitvi dostopa v delu, ki se nanaša na vir prijave, z ničimer pa organ ne utemelji zavrnitve dostopa do vsebine prijave, katera bi nedvomno morala biti dostopna prosilki, kar je še posebej nenavadno ob dejstvu, da organ ugodi delnemu dostopu do posameznih dokumentov spisa organa, ki se nanašajo na prijavo, pri čemer se prikrijejo podatki o prijavitelju. Navedeni pristop bi organ moral ubrati tudi glede dokumentov, navedenih v 3. točki izreka izpodbijane odločbe, pri čemer bi za zagotavljanje tajnosti vira organ lahko uporabil institut delnega dostopa, saj je prosilki (kot tudi širši javnosti) sam vir prijave znan, zaradi česar niti nima (več) interesa po razkritju vira. Podredno, v kolikor pritožbeni organ ne ugodi pritožbi prosilke iz gornjih razlogov, prosilka opozarja še na določbo drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, glede na katero se dostop do zahtevane informacije dovoli ne glede na izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. V navedenem primeru je prevladujoč javni interes nedvomno podan, saj gre za nadzor organa nad organom javnega sektorja, ki je nosilec javnih pooblastil in kjer je torej letvica transparentnosti in javnega interesa glede razkritja nedvomno nastavljena višje kot pri postopkih med državnimi organi in osebami zasebnega prava. V skladu z navedenim bi organ moral opraviti test javnega interesa, ugotoviti dejstva, ki nedvomno govorijo v prid razkritju zahtevane dokumentacije zaradi prevladujočega javnega interesa, še posebej, ker je inšpekcijski postopek v navedeni zadevi že zaključen, zaradi česar tudi teoretično odpade podlaga za sklicevanje na izjemo po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na katero se je (ponovno neuspešno) predhodno skliceval organ, ter prosilki zagotoviti dostop do zahtevane informacije javnega značaja, česar pa organ ni storil, temveč je zgolj pavšalno zavrnil zahtevo prosilke z golim citiranjem določb o neobstoju informacije javnega značaja brez kakršne koli utemeljitve, kar prosilki tudi onemogoča učinkovito pritožbo. Glede na vse zgoraj navedeno prosilka pritožbenemu organu predlaga, da izpodbijano odločbo organa v tretji točki izreka odpravi, v skladu z določbami ZDIJZ ugodi zahtevi prosilke ter ji zagotovi dostop do informacije javnega značaja, t.j. do dokumentov zadeve, kot so opredeljeni v tretji točki izreka izpodbijane odločbe.
Organ je pritožbo prosilke kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 8. 1. 2014, št. 090-16/2013/14, s prilogami, poslal v odločanje Pooblaščencu.
Dne 20. 1. 2014 je Pooblaščenec organ še dodatno pozval, da mu predloži dokumente, ki so predmet zahteve prosilke. Organ je na poziv Pooblaščenca odgovoril z dopisom z dne 24. 1. 2014, številka: 090-16/2013/16 in predložil zahtevano dokumentacijo.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Kot izhaja iz pritožbe, je prosilka v njej izrecno izpodbijala tretjo točko izreka izpodbijane odločbe, v katerem je organ zavrnil dostop do dokumentov iz spisa Inšpektorata v postopku inšpekcijskega nadzora zoper Agencijo, ki ga Inšpektorat vodi pod opr. št. 0610-209/2013, in sicer: dokument pod zaporedno št. 1 z dne 29. 4. 2013 - prijava za uvedbo inšpekcijskega nadzora, dokument pod zaporedno št. 5 z dne 13. 5. 2013 - dodatna razširitev prijave za uvedbo inšpekcijskega nadzora, dokument pod zaporedno št. 6 z dne 10. 5. 2013 - dodatna razširitev prijave za uvedbo inšpekcijskega nadzora, dokument pod zaporedno št. 11 z dne 27. 5. 2013 - dodatna razširitev prijave za uvedbo inšpekcijskega nadzora dokument pod zaporedno št. 31 z dne 7. 8.2013 - dodatna razširitev prijave za uvedbo inšpekcijskega nadzora. Navedeno pomeni, da so predmet presoje Pooblaščenca zgolj navedene informacije, do katerih je organ v celoti zavrnil dostop, v preostalem delu pa je odločba organa postala dokončna in pravnomočna.
V obravnavanem primeru ni sporno, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, sporno pa je vprašanje, ali zahtevane informacije sodijo med informacije javnega značaja, kot so opredeljene v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. Organ je namreč zavzel stališče, da prijave za uvedbo inšpekcijskega nadzora ni mogoče šteti za informacijo javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, z utemeljitvijo, da omenjen dokument ne pomeni začetka inšpekcijskega postopka in zato kot tak po mnenju sodišča ne sodi v inšpekcijski spis.
Pooblaščenec se s takšnim stališčem organa ne strinja in poudarja, da se informacija javnega značaja po ZDIJZ ne presoja z vidika vprašanja, ali določen dokument sodi v okvir nekega postopka ali ne. Razumevanje določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ na način kot jo razlaga organ, bi pomenilo, da bi s tem lahko onemogočili dostop do praktično vsake informacije, saj bi organ vedno imel možnost oceniti, da zahtevana informacija ni del nekega postopka, ki ga vodi, kar bi bilo nedvomno v nasprotju s temeljnimi načeli ZDIJZ in namenom zakonodajalca, da omogoči širok dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolaga organ, in ki so omejene izključno z izjemami iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Iz 1. odst. 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji: da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti), da organ z njo razpolaga, da se informacija nahaja v materializirani obliki. Iz navedenega izhaja, da so informacije javnega značaja tako tiste informacije, ki jih ustvari organ sam, kot tudi druge informacije, ki jih v zvezi z delom organ pridobi od tretjih oseb, tudi od subjektov zasebnega prava (kot npr. prijava v postopku inšpekcijskega nadzora). Ključno je torej dejstvo, da dokument, s katerim razpolaga organ in je predmet zahteve po ZDIJZ, sodi v delovno področje organa. Kot je opozoril Pooblaščenec že v svoji določbi z dne 25.11.2013, št. 090-173/2013/6, s katero je obravnavano zadevo vrnil v ponovno odločanje, je organ spregledal sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Up 122/2006-3 z dne 25. 4. 2007, v kateri je to, glede vprašanja definicije informacije javnega značaja, zapisalo, da je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznost organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javnopravnega režima izhajajo. V konkretnem primeru so predmet presoje prijave, ki kot take sicer ne predstavljajo klasične vloge po ZUP, vendar indic o možni kršitvi zakona oziroma predpisov, kar nedvomno sodi v delovno področje organa. Tudi organ ima na svoji spletni strani navedeno, da pobuda za inšpekcijski nadzor ne pomeni formalne zahteve za uvedbo inšpekcijskega postopka, ampak je le podlaga za morebitno odločitev organa, da uvede postopek po uradni dolžnosti. Pri odločitvi, ali bo nadzor uveden, je odločilna presoja inšpektorja na podlagi okoliščin primera oziroma vsebine pobude. Navedeno vsekakor pomeni, da informacije, ki so predmet presoje, sodijo v delovno področje organa, saj je organ pristojen za nadzor nad (ne)izvrševanjem predpisov, na kar je opozorjen v prijavi, organ jih glede na zapis na spletni strani tudi pričakuje, pri tem pa je povsem irelevantno, kam tovrstne informacije organ formalno zavede. Z vidika ZDIJZ ni pomembno, ali pobude oziroma prijave postanejo del inšpekcijskega ali kakšnega drugega spisa. Za presojo po ZDIJZ je namreč odločilno le, da organ z njimi razpolaga v okviru svojega delovnega področja, kar pomeni, da izpolnjujejo vse kriterije po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ.
V nadaljevanju je Pooblaščenec preizkusil, ali zahtevane informacije predstavljajo katero izmed izjem iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ se je glede zavrnitve dostopa do zahtevanih informacij podredno skliceval na 16. člen ZIN ter na 21. in 34. člena Ustave RS.
Pooblaščenec opozarja, da določbi ZIN in ZDIJZ nista v razmerju lex specialis derogat legi generali, ker ne urejata iste pravice. ZIN kot sistemski zakon je namenjen nadzoru nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov, v okviru katerega je določena tudi obveznost inšpektorja, da varuje tajnost vira prijave, ZDIJZ pa ureja pravico vsakogar, da dostopa do različnih dokumentov - informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo organi zavezanci. Gre za različni pravni podlagi in za urejanje dveh različnih pravic – na eni strani za pravico dostopa do informacij javnega značaja, ki izhaja iz 2. odstavka 39. člena Ustave RS, na drugi strani pa za pravico oziroma dolžnost varovanja tajnosti vira prijave na podlagi določb v ZIN. To pa pomeni, da je treba v postopku dostopa do informacij javnega značaja uporabljati določbe ZDIJZ, v skladu s 15. čl. ZDIJZ pa je za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, treba uporabljati določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, ne pa določbe posameznega področnega zakona, v tem primeru ZIN. Razlog zavrnitve dostopa do zahtevanih informacij, v postopku po ZDIJZ, je tako lahko samo obstoj ene ali več izjem, ki so opredeljene v 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ali v drugem specialnem zakonu, ki ureja vprašanje dostopa do informacij javnega značaja.
Ker je dokument, ki je predmet zahteve, vezan na postopek inšpekcijskega nadzora, v okviru katerega inšpektorji izvajajo nadzor nad izvajanjem upravnih postopkov, je Pooblaščenec ugotavljal, ali je podana izjema iz 11. točke 1 odst. 6. čl. ZDIJZ, ki določa, da se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa.
Za obstoj navedene izjeme morata biti kumulativno podana dva pogoja:
- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in
- specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa).
V obravnavanem primeru je prosilka zahtevala dokumente, s katerimi je prijavitelj opozarjal na kršitve v zvezi z vodenjem upravnega postopka. Glede na to, da je organ ocenil, da s takšnim dokumentom, torej s prijavo z razširitvami, razpolaga in jih je tudi posredoval Pooblaščencu, Pooblaščenec ugotavlja, da so bili zahtevani dokumenti nedvomno sestavljeni v zvezi z dejavnostjo organa, na podlagi katerih je organ po uradni dolžnosti izvedel inšpekcijski nadzor nad konkretnim upravnim postopkom. Prijave oziroma pobude so odraz zaupanja ljudi v institucijo, ki je pristojna za nadzor, kažejo pa tudi na ozaveščenost javnosti o kršitvah predpisov. Prijavitelj ne postane stranka v postopku, lahko pa bi rekli, da predstavlja neke vrste »podaljšano roko« inšpektorja, pri ugotavljanju, ali zavezanci ravnajo po predpisih, kar je temelj pravne varnosti, ki je v interesu celotne družbe. Navedeno torej zagotovo izkazuje, da gre za dokument, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa.
Pri presoji utemeljenosti obstoja navedene izjeme pa je potrebno opraviti še test škode – ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Pooblaščenec je vpogledal v dokumente, ki so predmet presoje in ugotavlja, da sama vsebina dokumenta zgolj zaznava možne nepravilnosti, ki predstavljajo kršitev predpisov, za nadzor, nad katerimi je pristojen organ. Po mnenju Pooblaščenca javnost teh informacij ne more povzročiti motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa, ravno nasprotno, organ je morebitne nepravilnosti zavezan odpravljati in prav je, da je javnost seznanjena, kje se pojavljajo morebitne nepravilnosti. Gre namreč za področje vodenja upravnih postopkov, s katerimi organi odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb ali drugih strank. Upravna inšpekcija pa je kot organ nadzora nad delovanjem uprave pristojna za nadzor nad izvrševanjem procesnih določb, ki so jih uradne osebe, ki vodijo upravne postopke, dolžne spoštovati. Na ta način je omogočena zaščita posameznika ali pravne osebe v razmerju do oblastnega nastopanja države ali njenih organov. Pri tem Pooblaščenec poudarja, da v skladu s 7. členom ZIN v povezavi s petim odstavkom 3. člena ZIN, tudi za organ velja načelo javnosti, kar pomeni, da inšpektorji na podlagi in v mejah pooblastila predstojnika obveščajo javnost o svojih ugotovitvah ter ukrepih, če je to potrebno, da se zavarujejo pravice pravnih ali fizičnih oseb ter v primerih, kadar je to potrebno za zagotovitev spoštovanja pravnega reda oziroma njihovih odločb. S tem so organi nadzora pravzaprav zavezani tudi k preventivnim delovanjem v smislu obveščanja javnosti, da do nepravilnosti, na katere prijavitelji opozarjajo v prijavah, ne bi prihajalo. Glede same vsebine zahtevanega dokumenta Pooblaščenec tako ugotavlja, da ni podan drugi pogoj za obstoj izjeme iz 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, saj ni izkazana škoda, da bi razkritje vsebine dokumenta dejansko povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa.
Drugače pa je pri podatku o prijavitelju ali pobudniku, ki je na morebitne nepravilnosti opozarjal, ki prav tako izhaja iz dokumentov in je predmet presoje Pooblaščenca. Javnost informacije o viru prijave, po mnenju Pooblaščenca, lahko povzroči motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Kot je bilo poudarjeno že zgoraj, je organ pristojen za nadzor nad izvrševanjem procesnih določb, ki so jih uradne osebe, ki vodijo upravne postopke, dolžne spoštovati. Gre sicer za posebno obliko inšpekcije, ki je usmerjena v notranji upravni nadzor nad poslovanjem državnih organov, vendar slednje ne pomeni, da bi se lahko prijavitelji, ki opozarjajo na te nepravilnosti, obravnavalo drugače, kot to zahteva 16. člen ZIN. V skladu s petim odstavkom 3. člena ZIN se namreč tudi za upravno inšpekcijo uporabljajo nekatere določbe tega zakona, in sicer: 1. do 7. člen, 11. do 18. člen, prvi odstavek 19. člena ter prvi in tretji odstavek 20. člena tega zakona, kar pomeni, da ni mogoče slediti navedbam prosilke, da organ ni zavezan k varovanju vira prijave že na podlagi zakona. Poleg tega je po mnenju Pooblaščenca nujno potrebno, da lahko prav vsak prispeva k nadzoru nad vodenjem upravnih postopkov, na način, da v primeru, da zazna nepravilnosti, le te prijavi navedeni inšpekciji, ki v okviru svojih pristojnosti dejansko ugotovi, ali gre za nespoštovanje predpisov. Pobude prijaviteljev, fizičnih ali pravnih oseb, so torej zagotovo ne mestu in tudi v javnem interesu. Zato je treba takšne prijavitelje, ki s prijavo zasledujejo cilj spoštovanja predpisov in v tem smislu vzpostavitve zakonitega stanja, zaščititi. Varovanje vira prijave je kot rečeno tudi dolžnost organa in izhaja iz 16. čl. ZIN. Na ta način je prijavitelj varovan pred možnimi raznovrstnimi pritiski, zlasti tistih, ki so posledično nadzorovani s strani inšpektorjev. Zakonodajalec je na ta način, z varovanjem prijavitelja, vzpostavil širši, lahko bi rekli javen nadzor nad spoštovanjem in izvajanjem zakonov in organu omogočil še bolj učinkovito delovanje. Glede na navedeno Pooblaščenec ocenjuje, da bi javnost podatka o prijavitelju resno ogrozila učinkovito delo organa in povzročila motnje v njegovem delovanju. Prijavitelji, torej tisti, ki bi zaznali kršitve, bi se namreč, zaradi morebitnih pritiskov kršiteljev, bali o tem obveščati pristojne organe, ki že po naravi stvari ne morejo imeti takšnega nadzora, kot ga imajo lahko skupaj s širšo javnostjo. Posledično bi bilo več nezakonitih stanj, kršitev, kar je zagotovo v nasprotju z interesom družbe – javnim interesom. Pooblaščenec bi na tem mestu opozoril tudi na novelo ZDIJZ, ki je v postopku sprejema pred Državnim zborom RS, s katero je zakonodajalec z določbo v drugem odstavku 5.a členu izrecno uredil varnost vira prijave na način, da je omogočil organom zavrnitev dostopa do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon (npr. ZIN, pripomba Pooblaščenca) določa varovanje tajnosti vira, kar nedvomno kaže na velik pomen varovanja prijaviteljev. Pri tem ni pomembno, v kateri fazi je inšpekcijski postopek niti, katere informacije se pojavljajo v medijih, na kar se sklicuje prosilka v pritožbi. Pooblaščenec ob tem poudarja, da je namen ZDIJZ zagotovitvi javnost in odprtost delovanja organov, ki se izraža z dostopom do informacij, ki izkazujejo izvajanje javnopravnih nalog organa, v konkretnem primeru so to informacije v zvezi z ugotovitvami inšpektorja, do katerih je organ prosilki omogočil dostop. Za transparentno delovanje organa pa je povsem irelevantno, kdo konkretno opozarja na nepravilnosti, saj je organ po uradni dolžnosti zavezan ugotavljati nepravilnosti v okviru svojih pristojnosti in sprejeti ukrepe, ki zagotovijo zakonito stanje.
Upoštevaje navedeno Pooblaščenec zaključuje, da bi javnost podatka o prijavitelju v tolikšni meri ogrozila kritično in učinkovito delo organa, da obstaja resna in konkretna nevarnost motnje v delovanju organa, zato je potrebno v tem delu zahtevo prosilke zavrniti, ker sta kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ.
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane še druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da slednje niso podane.
Glede na obstoj izjeme v delu, ki se nanaša na informacijo o prijavitelju, je Pooblaščenec v konkretnem primeru presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilki omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov. Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ (npr. podatke iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilko z vsebino preostalega dela dokumenta.
Pooblaščenec je po pregledu zahtevanih dokumentov ugotovil, da gre v obravnavanih dokumentih za tolikšno vsebnost in koncentracijo informacij, iz katerih je mogoče razbrati vir prijave, da instituta delnega dostopa v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti. Če bi šlo v danem primeru za vsebino, iz katere bi bilo mogoče samo sklepati na določenega prijavitelja, slednje zagotovo ne bi bil razlog za zavrnitev delnega dostopa, ker pa so v obravnavanem primeru zahtevane informacije vsebinsko napisane na način, da bi se z razkritjem same vsebine, ob prekritju vira prijave, brez dvoma razkril konkretni prijavitelj, delnega dostopa ni mogoče izvesti. Prosilka je sicer v pritožbi navedla, da je tako njej kot tudi širši javnosti sam vir prijave znan, zaradi česar niti nima (več) interesa po razkritju vira, kar Pooblaščenec razume, da slednja informacija ni več predmet zahteve prosilke, vendar ne glede na navedeno to ne omogoča drugačne obravnave vsebine prijav, za katere je Pooblaščenec odločil, da gre za takšno koncentracijo in obseg informacij, ki izkazujejo prijavitelja, da ni mogoč dostop do vsebine prijave, ki sicer sama po sebi ne predstavlja nobene izjeme. V postopku po ZDIJZ namreč ni relevantno kaj je prosilki poznano ali ne, prav tako ni pomembno, kaj je objavljeno v medijih, saj v nobenem od teh primerov ne gre za presojo konkretne informacije, ki izhaja iz dokumenta, kot je to v postopku po ZDIJZ. Delni dostop je torej nedopusten zaradi ogrozitve zaupnosti varovanih informacij, obenem pa zaradi popolne izgube vrednosti tudi ne bi bil smiseln za prosilca.
Prosilka je v pritožbi zatrjevala, da je v danem primeru podan tudi javni interes, ker gre za nadzor organa nad organom javnega sektorja, ne da bi pri tem navedla konkretne okoliščine, ki bi kazale na to, da bo razkritje podatka o viru prijave pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost, v smislu preglednosti poslovanja organa, razpravi o porabi javnega denarja, ipd. Pooblaščenec primarno poudarja, da tovrstno razmerje ni nekaj neobičajnega, prav nasprotno, organ je ustanovljen z namenom, da kot notranji državni organ nadzira delovanje organov, ki vodijo upravne postopke. Pooblaščenec se strinja s prosilcem, da mora biti letvica transparentnosti in javnega interesa med državnimi organi oziroma organi javnega sektorja nedvomno visoka, zato so zagotovo v javnem interesu informacije, ali organi nadzora opravljajo svoje delo, prav tako je v javnem interesu tudi, ali uradne osebe, ki vodijo upravne postopke, spoštujejo procesne določbe, vendar po oceni Pooblaščenca v danem primeru vir prijave ne sodi med tovrstne informacije. Glede same vsebine prijave je Pooblaščenec že zgoraj ugotovil, da ni podana nobena izmed izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato v tem smislu ni potrebe po izvedbi testa interesa javnosti. Ker pa je Pooblaščenec odločil, da v danem primeru predstavlja izjemo informacija o prijavitelju, ki jo je, glede na to, kako je prijava napisana, mogoče razbrati iz vsebine prijave, zaradi česar je Pooblaščenec odločil, da ni mogoče izvesti delnega dostopa, je torej test interesa javnosti vezan na presojo, ali je interes javnosti po razkritju vira prijave, močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem te informacije.
V skladu z osmim poglavjem ZUP upravna inšpekcija opravlja nadzor nad izvajanjem tega zakona in drugih zakonov, ki urejajo upravne postopke. Upravni inšpektor o ugotovitvah nadzora napiše zapisnik, v katerem lahko predstojniku organa odredi, da v določenem roku odpravi nezakonitosti oziroma izvede druge ukrepe (prvi odstavek 307.f člena ZUP). V inšpekcijskem postopku št. 0610-209/2013 je inšpektor izdal zapisnik o opravljenem inšpekcijskem nadzoru z dne 1.10.2013, z zaporedno št. 35, v katerem je povzel vse zatrjevane kršitve, povzel pregled dokumentacije in sprejel ukrepe. Dostop do omenjenega dokumenta je bil prosilki omogočen v celoti. Inšpektor je v omenjenem postopku izdal tudi zapisnik o zaključku inšpekcijskega postopka z dne 16.12.2013, ki je bil prav tako prosilki dan na vpogled v celoti. Po mnenju Pooblaščenca lahko splošna javnost na podlagi informacij, ki so prosto dostopne, v zadostni meri oceni, ali državni organi vodijo postopke zakonito in ali je nadzor, ki ga izvaja organ, učinkovit. Pri tem javnost podatka o prijavitelju po mnenju Pooblaščenca ne bi v ničemer prispevala k večji preglednosti, odprtosti in učinkovitosti delovanja organa, kar je v javnem interesu. Iz zapisnika, ki je prosto dostopen, namreč izhajajo očitane nepravilnosti, zato lahko javnost na podlagi ukrepov, ki jih je organ sprejel v inšpekcijskem postopku, preveri, ali organ deluje skrbno in odgovorno, ne glede na to, kdo je prijavitelj. Podatek o viru prijave tako že po naravi stvari ni povezan s pravicami širšega kroga ljudi, saj je nadzor vselej usmerjen v ugotavljanje morebitnih nepravilnosti, ne glede na to, kdo na njih opozori. Organ je ustanovljen za izvajanje nadzora in mora sicer delovati po uradni dolžnosti, prijavitelji, ki opozarjajo na morebitne kršitve zakona, pa so pri tem kot podaljšana roka inšpektorjev zgolj v pomoč, da se zagotovi še večja kakovost in učinkovitost dela organa, ki je v javnem interesu. Zato bi bilo v obravnavanem primeru razkritje zahtevanih informacij celo v nasprotju z interesom javnosti. Pooblaščenec je že zgoraj poudaril pomen varovanja vira prijave in motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa, ki bi lahko z razkritjem nastale, zato se v izogib ponavljanju v tem delu v celoti sklicuje na gornje navedbe in zaključuje, da po oceni Pooblaščenca ni podan javni interes za razkritje prijavitelja, ravno nasprotno, glede na zakonske določbe, tako v ZIN, kakor tudi v noveli ZDIJZ, ki je v postopku sprejema, je nedvomno podan javni interes po varovanju vira prijave. Pooblaščenca je odločil, da je interesu javnosti v zadostni meri zadoščeno s tem, da so prosto dostopne informacije iz zapisnika z dne 1.10.2013, z zaporedno št. 35, ki izkazujejo, katere so tiste nepravilnosti, na katere je v prijavi opozarjal prijavitelj.
Pooblaščenec tako ocenjuje, da v konkretnem primeru interes javnosti za razkritje zahtevanih podatkov ni podan v tolikšni meri, da bi prevladal nad interesi, ki terjajo omejitev dostopa do dokumenta iz razlogov, zaradi katerih so informacije zavarovane kot izjema po 11. točki 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
Iz obrazložitve izhaja, da je pritožba prosilke neutemeljena, zato jo je Pooblaščenec, na podlagi 1. odstavka 248. čl. ZUP, kot neutemeljeno zavrnil in potrdil odločitev organa. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko proži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka