Prosilec - RTV Slovenija
+ -Številka: 090-5/2014/6
Kategorije: Dokument v izdelavi, Kršitev postopka, Notranje delovanje organa, Avtorsko delo
POVZETEK:
Prosilec je zahteval dostop do video posnetka javnega posveta zainteresirane javnosti pri predsedniku Državnega zbora RS. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, ker naj ne bi razpolagal s posnetkom, ampak le s surovim dokumentarnim gradivom. Prosilčevo pritožbo je organ zavrgel kot prepozno. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da pritožba prosilca ni bila prepozna, zato je odpravil skep o zavrženju in sam odločil o pritožbi prosilca. Ugotovil je, da organ z zahtevanim videoposnetkom razpolaga, da ta predstavlja informacijo javnega značaja in ne vsebuje nobenih izjem od prostega dostopa. Pooblaščenec je med drugim presojal obstoj izjeme varstva osebnih podatkov in pravic intelektualne lastnine, pri čemer je ugotovil, da posnetek vsebuje osebne podatke, ki pa niso varovani, in da ne gre za avtorsko delo.
ODLOČBA:
Številka: 090-5/2014/6
Datum: 20. 3. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), in tretjega odstavka 240. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju: ZUP) ter prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP, o pritožbi ____________ (v nadaljevanju: prosilec), z dne 3. 1. 2014, zoper sklep RTV Slovenija, Kolodvorska 2, 1550 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. IJZ-028/2013/2, z dne 2. 1. 2014, in o pritožbi prosilca zoper odločbo organa št. IJZ-028/2013, z dne 9. 12. 2013, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca zoper sklep RTV Slovenija št. IJZ-028/2013/2, z dne 2. 1. 2014, se ugodi in se sklep RTV Slovenija št. IJZ-028/2013/2, z dne 2. 1. 2014, odpravi.
2. Pritožbi prosilca zoper odločbo RTV Slovenija št. IJZ-028/2013, z dne 9. 12. 2013, se ugodi. Odločba RTV Slovenija št. IJZ-028/2013/2, z dne 9. 12. 2013, se odpravi in se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe na nosilcu podatkov posredovati elektronski zapis naslednjih videoposnetkov v MPEG formatu, in sicer:
- RAW 030413 MAJER RAZPRAVA_5630274;
- RAW 030413 MAJER RAZPRAVA 1_5631048;
- RAW 030413 MAJER RAZPRAVA 2_5631254 in
- RAW 030413 MAJER RAZPRAVA 3_5631731.
3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilec je dne 8. 4. 2013 po elektronski pošti na organ prvič naslovil zahtevo za dostop do posnetka s posveta dela zainteresirane javnosti s predsednikom Državnega zbora RS, Jankom Vebrom, dne 3. 4. 2013 med 17. in 20. uro v veliki sejni dvorani Državnega zbora RS. V zahtevi je navedel, da je na posvetu poleg novinarja STA sodelovala tudi snemalna ekipa organa, ki je ves dogodek posnela s kamero. Kratko poročilo je bilo po navedbah prosilca objavljeno tudi v oddaji Odmevi. V zahtevi se je prosilec med drugim skliceval tudi na zakonsko pravico do dostopa do informacij javnega značaja.
Po pozivu Pooblaščenca zaradi molka organa je le-ta zahtevo prosilca zavrnil z odločbo št. IJZ-028/2013, z dne 9. 12. 2013, z obrazložitvijo, da posnetka ne more posredovati, ker ne razpolaga s celotnim posnetkom. Navedel je, da v javno dostopnem arhivu na spletnem naslovu http://ava.rtvslo.si/#162927081 hrani 2:31 minut dolg prispevek iz oddaje Odmevi, z dne 3. 4. 2013, da se posnetek nahaja med 18:30 in 28:40 minuto in da ga je z dvema snemalcema pripravila novinarka Metka Majer. Navedel je še, da kot neobdelano dokumentarno gradivo (surov material) hrani približno 100 minut dolg posnetek razprave, ki pa nikoli ni bil vključen v programsko vsebino televizijskih programov organa. Odločba št. IJZ-028/2013, z dne 9. 12. 2013, je bila prosilcu vročena 11. 12. 2013.
Organ je dne 27. 12. 2013 prejel pritožbo zoper svojo odločbo št. IJZ-028/2013, z dne 9. 12. 2013. Prosilec je v pritožbi navedel, da se ne strinja z odločbo, ki njemu in javnosti onemogoča dostop do posnetka, ker je iz odločbe razvidno, da organ razpolaga s posnetkom, dolgim približno 100 minut. Zahteval je dostop do javnega gledanja posnetka ali posredovanja posnetka, ker je ta javno dobro, saj je Janko Veber obljubil, da bo organiziral javni posvet, izmenjave tehtnih mnenj in kasnejšega spreminjanja Ustave RS. Navedel je, da se tematika spreminjanja Ustave RS, predvsem pravice do referenduma, nanaša na pravice vseh volilnih upravičencev v RS in je prav, da ima dostop do gradiva v zvezi s tem, tudi do posveta dela civilne družbe, vsa zainteresirana javnost. Prosilec je navedel, da so bili predstavniki civilne družbe na posvet vabljeni z obrazložitvijo, da se bo posvet snemal, in da je bila med posvetom v sejni sobi prisotna kamera z dvema snemalcema, ki nista naredila »grobega« posnetka, ampak dokument na profesionalni ravni, ki se ne sme obdelovati. Opozoril je, da je _________ pisno izjavil, da je skoraj celoten posnetek videl v nočnih urah (okrog 1.30 ure) in da je pred izdajo izpodbijane odločbe dobil od varuha gledalcev in poslušalcev RTVS, Lada Ambrožiča, odgovor, da je organ posnetek izbrisal, s čimer ga je zavajal. Prosilec je pojasnil, da želi dostop do posnetka zato, da bo lahko analitično preučil izjave govorcev in preverjal, kaj je zapisano v magnetogramu, objavljenem v Državnem zboru RS, saj je bil ta izdelan na podlagi posnetka, ki ga zahteva. Poleg tega posnetek po mnenju prosilca vsebuje še mnoge druge informacije in je »gledljiv«, medtem ko je magnetogram manj pregleden in za povprečnega gledalca uporaben, še posebej, ker je bil dostop do magnetograma zapleten oziroma objavljen pod napačno rubriko.
Organ je s sklepom št. IJZ-028/2013/2, z dne 2. 1. 2014, pritožbo prosilca zoper odločbo zavrgel kot prepozno. V obrazložitvi je navedel, da je bila izpodbijana odločba prosilcu vročena 11. 12. 2013, pritožbo pa je vložil 27. 12. 2013, in zato ni bila vložena v 15 dnevnem roku od vročitve, kot ga določata prvi in drugi odstavek 235. člen ZUP.
Organ je kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi Pooblaščencu odstopil pritožbo prosilca zoper sklep organa št. IJZ-028/2013/2, z dne 2. 1. 2014, v pristojno reševanje. Prosilec je v pritožbi zoper sklep zatrjeval, da je zavrženo pritožbo zoper odločbo organa št. IJZ-028/2013, z dne 9. 12. 2013, sicer res vložil 27. 12. 2013 (osebno v prostorih organa in priporočeno po pošti), vendar s tem ni zamudil 15 dnevnega roka od vročitve izpodbijane odločbe, saj se je petnajstdnevni rok za pritožbo iztekel na dan 26. 12. 2013, ki je bil praznik Republike Slovenije (dan samostojnosti in enotnosti), pri čemer se je skliceval na določbe 101. člena ZUP.
Organ je Pooblaščencu hkrati s pritožbo prosilca zoper sklep posredoval tudi zgoščenko s štirimi datotekami v formatu MPEG.
Pritožba zoper sklep je utemeljena.
Pooblaščenec je ob obravnavi pritožbe prosilca zoper sklep organa št. IJZ-028/2013/2, z dne 2. 1. 2014, ugotovil, da ni sporno, da je bila odločba organa št. IJZ-028/2013, z dne 9. 12. 2013, prosilcu vročena dne 11. 12. 2013, niti ni sporno, da je prosilec pritožbo zoper to odločbo vložil dne 27. 12. 2013, je pa sporno, ali je to pomeni, da je prosilec pritožbo vložil znotraj petnajstdnevnega roka.
Določba drugega odstavka 100. člena ZUP določa, da se ne všteje dan vročitve, če je rok določen po dnevih, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan. Za prosilca je bil torej prvi dan teka roka za vložitev pritožbe 12. 12. 2013, zadnji dan roka pa 26. 12. 2013. Po drugem odstavku 101. člena ZUP se v primeru, da je zadnji dan roka praznik Republike Slovenije ali dela prost dan v Republiki Sloveniji, izteče rok s pretekom prvega naslednjega delavnika. S 1. členom Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, št. 112/05-UPB1, 52/10 in 40/12-ZUJF; v nadaljevanju: ZPDPD) je 26. december določen za praznik v Republiki Sloveniji in dela prost dan (dan samostojnosti in enotnosti). Na podlagi citiranih določb je rok za pritožbo zoper odločbo organa št. IJZ-028/2013, z dne 9. 12. 2013, za prosilca iztekel s pretekom dne 27. 12. 2013, zato je bila njegova pritožba zoper odločbo št. IJZ-028/2013, vložena dne 27. 12. 2013, pravočasna.
V skladu z navedenim in na podlagi citiranih pravnih podlag je Pooblaščenec spoznal, da je pritožba prosilca zoper sklep organa št. IJZ-028/2013/2, z dne 2. 1. 2014, utemeljena, zato je Pooblaščenec sklep odpravil, kot to izhaja iz prve točke izreka te odločbe.
Pritožba zoper odločbo je utemeljena.
Pooblaščenec pojasnjuje, da kot organ druge stopnje, ki odloča o pritožbi zoper sklep, s katerim je organ prve stopnje zavrgel pritožbo zoper odločbo kot prepozno, in spozna, da je pritožba zoper sklep utemeljena, na podlagi tretjega odstavka 240. člena ZUP odloči hkrati tudi o zavrženi pritožbi. Ker je Pooblaščenec spoznal, da je pritožba prosilca zoper izpodbijani sklep o zavrženju pritožbe zoper odločbo organa IJZ-028/2013, z dne 9. 12. 2013, utemeljena, je odločil tudi o pritožbi prosilca zoper odločbo.
Pooblaščenec nadalje pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec je ob obravnavi pritožbe ugotovil, da je organ zahtevo prosilca za dostop do posnetka javnega srečanja civilne družbe s predsednikom Državnega zbora RS dne 3. 4. 2013 zavrnil, čeprav je v obrazložitvi navedel, da z zahtevanim posnetkom razpolaga. Obrazložitev odločbe (obstoj posnetka) je v nasprotju z izrekom (zavrnitev dostopa do posnetka), saj se organ do zavrnitve (izrek) prosilčeve zahteve v obrazložitvi sploh ni opredelil, zato se izpodbijane odločbe sploh ne da preizkusiti, s čimer je na prvi stopnji prišlo tudi do bistvene kršitve pravil upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Organ tudi ni popolno ugotovil dejanskega stanja, saj ni ugotavljal izpolnjenosti kriterijev za obstoj informacije javnega značaja (4. člen ZDIJZ) in obstoja morebitnih izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja (6. člen ZDIJZ). Pooblaščenec je zato na podlagi prvega odstavka 251. člena sam dopolnil postopek in odpravil navedene pomanjkljivosti.
Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citirane določbe izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Pooblaščenec se je z ogledom posnetkov z zgoščenke, ki mu jo je posredoval organ, in s primerjavo z magnetogramom, ki ga je izdelal Državni zbor RS, prepričal, da štiri datoteke formata MPEG (RAW 030413 MAJER RAZPRAVA_5630274; RAW 030413 MAJER RAZPRAVA 1_5631048; RAW 030413 MAJER RAZPRAVA 2_5631254 in RAW 030413 MAJER RAZPRAVA 3_5631731) predstavljajo zahtevani »posnetek s posveta dela zainteresirane javnosti s predsednikom Državnega zbora RS, Jankom Vebrom, dne 3. 4. 2013 med 17. in 20. uro v veliki sejni dvorani Državnega zbora RS«. Organ je s posnetki očitno razpolagal v materializirani obliki in ti so očitno nastali v okviru dejavnosti organa - že v izpodbijani odločbi je organ sam navedel, da s posnetki razpolaga in jih smatra za dokumentarno gradivo, poročanje o aktualnih dogodkih nedvomno sodi v delovno področje organa, poleg tega pa je na samih posnetkih v desnem zgornjem kotu tudi znak (»logo«) organa. Pooblaščenec (in pred njim že organ) je kot informacijo, ki jo je zahteval prosilec, identificiral zgoraj naštete štiri MPEG datoteke, te pa nedvomno predstavljajo informacije javnega značaja.
Pooblaščenec na tem mestu zgolj pojasnjuje, da pritožbene navedbe prosilca, da posnetke potrebuje zato, da bo preveril pravilnost magnetograma, ki ga je izdelal Državni zbor RS, niso relevantne, saj ZDIJZ ne zahteva, da bi prosilec za dostop do informacij javnega značaja izkazal kakršenkoli interes. Ne glede na to, da tudi presojanje verodostojnosti dokumentov ne sodi v pristojnost Pooblaščenca pri odločanju o pritožbi v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, pa Pooblaščenec zgolj pojasnjuje, da navedbe prosilca, da je bil magnetogram s posveta dela zainteresirane javnosti s predsednikom Državnega zbora RS, Jankom Vebrom, dne 3. 4. 2013 med 17. in 20. uro v veliki sejni dvorani Državnega zbora RS, ki ga je izdelal in objavil Državni zbor RS, izdelan na podlagi zahtevanih posnetkov, nikakor ne držijo, kot tudi ne drži, da je bil (ali bi moral biti) posnetek organa sploh namenjen izdelavi magnetograma javnega posveta v Državnem zboru RS, kar izhaja že iz same definicije magnetograma in samostojnosti poslovanja državnega zbora. Magnetogram je dobesedni prepis zvočnega zapisa seje, iz katerega so razvidne vse razprave ter sprejete odločitve (http://sl.wikipedia.org/wiki/Magnetogram). Prvi odstavek 94. člena Poslovnika Državnega zbora RS (Ur. l. RS, št. 92/07-UPB1, 105/10, 79/12-Odl. US in 80/13; v nadaljevanju: Poslovnik DZ) določa, da se o delu na seji državnega zbora vodijo dobesedni zapisi (magnetofonski zapis in magnetogram seje), ki se v skladu s prvim odstavkom 105. člena Poslovnika DZ hranijo v arhivu državnega zbora. Splošno znano je, da magnetograme zagotavlja državni zbor sam in jih ne dela na podlagi novinarskih (dokumentarnih) posnetkov (javnih) televizij. Zato tudi vse druge navedbe prosilca, ki se nanašajo na magnetogram, niso relevantne v tem postopku.
Glede na to, da organ pri odločanju o zahtevi prosilca ni ugotavljal obstoja izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, je Pooblaščenec tudi v tem delu dopolnil postopek in sam ugotavljal obstoj morebitnih izjem v zvezi z zahtevanimi posnetki.
Pooblaščenec se je z ogledom zahtevanih posnetkov (štirih datotek) prepričal, da bi dokument na nek način, sicer lahko razumeli kot dokument, ki je v postopku izdelave, in je še predmet posvetovanja v organu (surov snemalni material, ki je namenjen kasnejši studijski obdelavi, montaži in uporabi v različnih prispevkih in oddajah v skladu z odločitvami novinarjev in uredniško politiko), vendar pa organ z ničemer ni izkazal (niti ni zatrjeval), da bi razkritje zahtevanih posnetkov povzročilo napačno razumevanje njihove vsebine, zato pogoji za zavrnitev dostopa do zahtevanih posnetkov na podlagi izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ niso izpolnjeni. Organ tudi ni niti zatrjeval, še manj pa izkazal, da so bili posnetki izdelani v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa (priprava materiala za uporabo v novicah, novinarskih prispevkih, oddajah) in bi njihovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa, zato tudi pogoji za zavrnitev dostopa do zahtevanih posnetkov na podlagi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ niso izpolnjeni. V obeh primerih je namreč po ustaljeni praksi Pooblaščenca in Upravnega sodišča RS, dokazno breme na organu, ki zatrjuje obstoj izjeme.
Pooblaščenec je nadalje presojal še obstoj izjeme po 3. točki 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V skladu z definicijo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju: ZVOP-1) je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. V skladu z definicijo 21. točke 6. člena ZVOP-1 so biometrične značilnosti takšne telesne, fiziološke ter vedenjske značilnosti, ki jih imajo vsi posamezniki, so pa edinstvene in stalne za vsakega posameznika posebej in je možno z njimi določiti posameznika, zlasti z uporabo prstnega odtisa, posnetka papilarnih linij s prsta, šarenice, očesne mrežnice, obraza, ušesa, dezoksiribonukleinske kisline ter značilne drže. Po definiciji 19. točke 6. člena so občutljivi osebni podatki podatki o rasnem, narodnem ali narodnostnem poreklu, političnem, verskem ali filozofskem prepričanju, članstvu v sindikatu, zdravstvenem stanju, spolnem življenju, vpisu ali izbrisu v ali iz kazenske evidence ali evidenc, ki se vodijo na podlagi zakona, ki ureja prekrške; občutljivi osebni podatki so tudi biometrične značilnosti, če je z njihovo uporabo mogoče določiti posameznika v zvezi s kakšno od prej navedenih okoliščin. Na podlagi 5. tč 13. člena ZVOP-1 se občutljivi osebni podatki lahko obdelujejo, če je posameznik, na katerega se nanašajo občutljivi osebni podatki, te javno objavil brez očitnega ali izrecnega namena, da omeji namen njihove uporabe.
Z ogledom posnetka se je Pooblaščenec prepričal, da vsi štirje posnetki nedvomno vsebujejo osebne podatke, saj se na njih pojavljajo posamezniki, ki so določeni z imenom in priimkom, ali so vsaj določljivi na podlagi videza, glasu in gibanja, razkrivajo pa tudi občutljive osebne podatke posameznikov s posnetkov (zlasti članstvo v sindikatu, politično in filozofsko prepričanje ter biometrične značilnosti). Nadalje je Pooblaščenec ugotovil, da so bili vsi posamezniki, ki so na posnetkih, seznanjeni z javnostjo posveta, prav tako so bili seznanjeni s prisotnostjo snemalne ekipe organa in posledično z možnostjo, da se video posnetki dogajanja na posvetu javno predvajajo kadarkoli v prihodnosti. Glede na veliko medijsko odmevnost dogajanja v zvezi z obravnavano temo v času nastanka posnetkov načrtovanih sprememb Ustave RS, kot tudi odmevnost v civilni družbi (protesti pred Državnim zborom RS med samim posvetom), zlasti pa glede na polemike, ali naj bo posvet namenjen samo izrecno vabljenim posameznikom ali mora biti povsem odprt za javnost (o čemer so prisotni razpravljali tudi na samem posvetu), Pooblaščenec ugotavlja, da so vsi posamezniki vse osebne podatke, ki se nanašajo nanje in so na posnetkih, javno objavili brez očitnega (sploh pa ne izrecnega) namena, da omejijo njihovo uporabo, zato razkritje posnetkov ne bi pomenilo kršitve ZVOP-1.
Pooblaščenec je ugotovil, da zahtevani posnetki ne vsebujejo nobenih informacij, glede katerih bi bilo treba prosilcu zavrniti dostop na podlagi prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, in da je po tako dopolnjenem postopku, zadevo treba rešiti drugače, kot je to storil organ z izpodbijano odločbo, zato je odpravil odločbo organa št. IJZ-028/2013, z dne 9. 12. 2013, in sam rešil zadevo.
V skladu z drugim odstavkom 25. člena ZDIJZ v primeru, da je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico, organ prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo da na vpogled, ne glede na to, da je prosilec zahteval elektronski zapis. Zato je Pooblaščenec presojal, ali je zahtevani posnetek (štiri datoteke) zavarovan z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. V skladu s 5. členom Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/2007 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZASP) je avtorsko delo individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena, če ni v ZASP drugače določeno. Določba 7. točke drugega odstavka 5. člena določa, da avtorsko delo (med drugim) predstavljajo zlasti avdiovizualna dela. Iz obstoječe sodne prakse ter pravne teorije izhaja pet predpostavk, ki morajo biti kumulativno izpolnjene, da se posamezno delo (četudi avdiovizualno) šteje za avtorsko delo po ZASP, in sicer so to individualnost, intelektualnost oz. duhovnost, stvaritev, področje ustvarjalnosti in izraženost. Organ v izpodbijani odločbi ni preverjal obstoja teh predpostavk, zato je v nadaljevanju Pooblaščenec glede zahtevanega posnetka preverjal obstoj predpostavk po posameznem kriteriju.
Pooblaščenec je ugotovil, da sta v konkretnem primeru nedvomno izpolnjena kriterij stvaritve in kriterij izraženosti, da pa ni izpolnjen kriterij področja ustvarjalnosti, ki pomeni, da mora iti za delo, ki pripada eni izmed treh kategorij – znanost, književnost ali umetnost. V konkretnem primeru gre za povsem faktografske surove posnetke dogajanja, namenjene poročanju o dogodku in pripravi materiala za novice in informativne oddaje, katerih bistven del je objektivno in nepristransko prikazovanje dogajanja oziroma aktualnih dogodkov. Posnetkov, katerih ključni namen je dokumentiranje in prikazovanje s poročevalsko vrednostjo, namreč ni mogoče šteti za umetnost – če bi jih, ti po definiciji ne bili objektivni, ampak izraz lastnega duha (intelekta). Zato tudi kriterij duhovnosti, ki pomeni, da gre za izražanje misli, občutkov ipd. avtorja, ni izpolnjen in po definiciji novinarskega poročanja ne more biti. Glede na to, da že kriterij področja ustvarjalnosti ni izpolnjen, Pooblaščenec ni presojal preostalih kriterijev, saj je že z odsotnostjo te predpostavke ugotovil, da zahtevani posnetki ne predstavljajo avtorskega dela, zato ni ovire, da bi organ prosilcu ne smel posredoval elektronskega zapisa.
V skladu z navedenim in na podlagi citiranih pravnih podlag je Pooblaščenec ugotovil, da je zaradi bistvenih kršitev pravil postopka in zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja treba dopolniti postopek, kar je na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP storil sam, pri čemer je ugotovil, da je na podlagi novougotovljenih dejstev zahtevo prosilca treba rešiti drugače, kot je bila rešena z izpodbijano odločbo, zato je, na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP odpravil odločbo prve stopnje in odločil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Tina Kraigher, univ. dipl. prav.,
asistentka svetovalca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka