Prosilec - Državno pravobranilstvo
+ -Številka: 090-4/2014/8
Kategorije: Ostali sodni postopki, Notranje delovanje organa
POVZETEK:
Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje mnenja, ki ga organ omenja v dokumentu št. P-A47-139/2013-74-VM. Organ je zahtevo prosilca zavrnil s sklicevanjem na izjemo iz 3., 8. in 11. tč 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. Prosilec je zoper odločbo podal pritožbo, v kateri navaja, da škoda organu z razkritjem zahtevanega dokumenta ne more nastati, saj je predhodni postopek že zaključen. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da se je organ napačno skliceval na izjemo iz 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ , saj ne gre za dokument, iz katerega bi izhajal način notranjega razmišljanja organa oz. oblikovanje notranje politike organa, prav tako iz njega ne izhaja metoda dela organa na področju zastopanja stranke v konkretnem primeru. Organ se je napačno skliceval tudi na izjemo iz 8. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, saj je predhodni postopek pri organu že zaključen, pravdni postopek pa ne teče, prav tako organ ni izkazal konkretne škode, ki bi v postopku lahko nastala z razkritjem zahtevanega dokumenta. Obstoj izjeme iz 8. in 11. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ni izkazal niti Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor, na katerega se nanaša predmetni dokument. Pooblaščenec je ugotovil, da inšpektorat ni izkazal konkretne škode, ki bi mu nastala v sodnem postopku, prav tako ni izkazal škode, ki bi mu nastala pri njegovem nadaljnjem delovanju, v kolikor bi bil predmetni dokument razkrit javnosti. Prav tako je Pooblaščenec v pritožbenem postopku ugotovil, da škoda z razkritjem dokumenta ne more nastati, saj ta vsebuje le splošno stališče inšpektorata do odškodninskega zahtevka in ne razkriva nobenih pravnih argumentov, obremenilnih dejstev stranke, ki bi jih želela skrivati pred nasprotno stranko ter nobenih navedb o morebitnih novih dokazih, ki bi lahko vplivali na nadaljnje delovanje inšpektorata oz. bi mu pri tem delovanju lahko povzročili motnje. Pooblaščenec je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane tudi druge izjeme po 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ter ugotovil, da slednje niso podane. Na podlagi navedenega je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil.
ODLOČBA:
Številka: 090-4/2014/8
Datum: 27. 2. 2014
Informacijski pooblaščenec, po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo Državnega pravobranilstva, Šubičeva 2, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju organ) št. DP-A01-318/2011-20 z dne 11. 12. 2013, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O
1. Pritožbi prosilke z dne 2. 1. 2014 zoper odločbo Državnega pravobranilstva, št. DP-A01-318/2011-20 z dne 11. 12. 2013 se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku 31 (enaintrideset) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopijo Priloge 2: Stališče k predmetnemu odškodninskemu zahtevku, ki je priloga dokumenta Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, št. 0612-98/2013-2, pri organu knjižen pod št. P-A47-139/13-70 dne 8. 8. 2013.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je dne 7. 9. 2013 na organ naslovila zahtevo za posredovanje mnenja Ministrstva za infrastrukturo in prostor, ki ga organ omenja v dokumentu št. P-A47-139/2013-74-VM.
Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo št. DP-A01-318/2011-20 z dne 11. 12. 2013, s katero je zahtevo zavrnil, pri čemer se je skliceval na izjeme iz 3., 8. in 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ v izpodbijani odloči navaja, da gre za dokument, ki je bil v celoti sestavljen zaradi reševanja zahtevkov v predhodnem postopku po 14. členu Zakona o državnem pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 94/07, v nadaljevanju ZDPra) in v nadaljevanju reševanja odškodninskih zahtevkov v pravdnem postopku pred pristojnim sodiščem. Organ ugotavlja, da bi razkritje zahtevanega dokumenta škodovalo izvedbi predhodnega postopka oz. pravdnega postopka, saj bi razkriti podatki oz. stališče, s strani organa zastopanega subjekta, izjemno otežili ali celo onemogočili predhodni postopek in v nadaljevanju morebitno dogovarjanje med strankami v sodnem postopku. Razkrivanje poteka dogovarjanja oz. poravnavanja bi povzročilo tudi motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Organ si namreč v zadevah, v katerih pred sodišči zastopa Republiko Slovenijo, kadar je zahteva tožnikov utemeljena, prizadeva za rešitev spora že v predhodnem postopku po 14. členu ZDPra. Za postopek reševanja zahtevkov v predhodnem postopku je izjemno pomembno, da se med strankami vzpostavi odnos zaupanja, ki se ga lahko med drugim doseže tudi s tem, da se v času, ko postopek poteka, tretjim osebam ne razkriva vsebina postopka. Razkrivanje poteka oz. vsebine predhodnega postopka bi torej izjemno otežilo izvajanje predhodnega postopka, če ne celo onemogočilo. Negativno stališče do reševanja zahtevkov v postopkih zoper Republiko Slovenijo bi tako prineslo nepopravljivo škodo, tako v tem kot tudi v ostalih sodnih in predsodnih postopkih. Zahtevani dokument prav tako vsebuje varovane osebne podatke. Glede na to, da dokument sodi med izjeme iz 8. in 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, po mnenju organa delnega dostopa v tem primeru ni mogoče izvesti.
Zoper odločbo organa je prosilka dne 2. 1. 2014 vložila pritožbo, v kateri navaja, da je predhodni postopek pri organu že zaključen, zato razkritje zahtevanega dokumenta ne more več vplivati na odločitev organa. Po mnenju prosilke torej ni razloga za zavrnitev dostopa do zahtevanega dokumenta.
Pritožba je bila poslana neposredno Pooblaščencu kot pritožbenemu organu, zato jo je z dopisom št. 092-3/2014/2 z dne 3. 1. 2014 odstopil organu in ga pozval, naj kot organ prve stopnje opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245. členom ZUP.
Pooblaščenec je dne 25. 4. 2013 prejel dopis organa št. DP-A01-318/2011-25 z dne 7. 1. 2014, s katerim je Pooblaščencu, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Organ je odstopljeni pritožbi predložil tudi dokument Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor št. 0612-98/2013-2 z dne 7. 8. 2013, skupaj s prilogo 1 in 2.
Pooblaščenec, kot pritožbeni organ, mora razpolagati z vsemi informacijami, ki jih potrebuje pri odločanju o pritožbi in mora tako pregledati tudi informacije, ki jih je zahtevala prosilka oz. informacije, ki se nanašajo na obravnavano zadevo. Zato je dne 17. 1. 2014 organ pozval k posredovanju dokumenta št. P-A47-139/2013-74-VM, v katerem se organ sklicuje na mnenje, ki je predmet zahteve prosilke, mnenje Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, ki ga organ omenja v dokumentu št. P-A47-139/2013-74-VM ter priloge k prilogi 1 mnenja. Ob tem je Pooblaščenec organ pozval tudi k navedbi oz. pojasnilu, v kateri fazi je predmetni postopek, kakšna konkretna škoda bi lahko nastala samemu postopku, če bi se predmetni dokument razkril javnosti in kakšna škoda oz. motnja pri delovanju oz. dejavnosti organa bi nastala z njegovim razkritjem.
Organ je Pooblaščencu dne 27. 1. 2014, z dopisom št. DP-A01-318/2011-27, posredoval dokument št. P-A47-139/2013-74-VM ter vse priloge Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor k prilogi 1 dokumenta št. 0612-98/2013-2. Ob tem je navedel, da je z dopisom št. P-A47-139/2013-74-VM z dne 13. 8. 2013 obvestil odvetnico predlagateljice in ostalih udeležencev v postopku, da odškodninski zahtevek zavrača, s čimer je bil predhodni postopek zaključen, predlagateljica pa ima sedaj možnost vložiti tožbo na pristojno sodišče. Razkrivanje poteka oz. vsebine predhodnega postopka bi torej izvajanje pravdnega postopka, ki bo po vsej verjetnosti sledilo predhodnemu postopku, izjemno otežilo, če ne celo onemogočilo. Dokument, ki je predmet zahteve prosilke, namreč vsebuje stališča in mnenja s strani organa zastopane stranke. Razkritje zahtevanega dokumenta bi po mnenju organa povzročilo motnje v delovanju organa, pa tudi nepopravljivo škodo, torej tudi finančne posledice za državo, na strani javnosti pa bi istočasno povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine.
V telefonskem pogovoru z dne 12. 2. 2014 je organ Pooblaščencu še pojasnil, da je pred izdajo odločbe k opredelitvi do zahtevanega dokumenta pozval tudi Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor, pri čemer je inšpektorat v dopisu št. 0612-98/2013-6 z dne 19. 9. 2013 navedel, da ne gre za njihov dokument, ampak za dokument Ministrstva za infrastrukturo in prostor, zato se do tega dokumenta ne more opredeliti oz. odločitev o zahtevi prepušča organu. Predmetni dopis je organ Pooblaščencu posredoval še isti dan.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ. Pooblaščenec ugotavlja, da informacija, ki jo zahteva prosilka, spada v delovno področje organa, prav tako pa je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevani dokument obstaja v materializirani obliki in da organ z njim razpolaga, saj ga je posredoval Pooblaščencu.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je prosilka v zahtevi sicer navedla, da želi pridobiti dokument Ministrstva za infrastrukturo in prostor, ki ga organ omenja v dokumentu št. P-A47-139/2013-74-VM, pri čemer je Pooblaščenec pri pregledu dokumentacije, ki mu jo je za namen reševanja pritožbenega postopka posredoval organ, ugotovil, da gre v bistvu za dokument, ki je priloga 2 (Stališče k predmetnemu odškodninskemu zahtevku) dokumenta št. 0612-98/2013-2 z dne 7. 8. 2013, ki ga je pripravil Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor, ki je organ v sestavi Ministrstva za infrastrukturo in prostor in ne za dokument Ministrstva za infrastrukturo in prostor, in v katerem inšpektorat organ, kot svojega zastopnika, seznanja s svojimi stališči in mnenji v zvezi z vloženim konkretnim odškodninskim zahtevkom zoper njega, na podlagi katerega je organ nato izdal dokument št. P-A47-139/2013-74-VM.
Organ je v dopisu št. P-A47-139/2013-74-VM sicer navedel, da zahtevek zavrača na podlagi stališč Ministrstva za infrastrukturo in prostor, na podlagi česar je prosilka tako tudi sestavila zahtevo, pri čemer pa je Pooblaščenec, kot že navedeno, pri pregledu posredovane dokumentacije ugotovil, da je predmet zahteve prosilke dokument Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor št. 0612-98/2013-2 z dne 7. 8. 2013, konkretno priloga 2. Res je, da je v sami glavi dokumenta št. 0612-98/2013-2 z dne 7. 8. 2013 najprej naveden t.i. glavni organ, torej Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, pod njim pa še njegov organ v sestavi, in sicer Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor, zaradi česar je po mnenju Pooblaščenca tudi prišlo do napake pri sami interpretaciji, kateri organ je pripravil oz. izdal predmetni dokument. Pooblaščenec v tem delu še dodaja, da iz glave dokumenta št. 0612-98/2013-2 nedvomno izhaja, da je predmetni dokument pripravil in izdal Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor in ne Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, kar npr. izhaja tudi iz naslova organa, ki je pripravil predmetni dokument (na Vožarski poti 12 v Ljubljani ima namreč sedež Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor in ne Ministrstvo za infrastrukturo in prostor).
Pooblaščenec tako ugotavlja, da je predmet tega pritožbenega postopka dokument, ki je priloga dokumenta Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor št. 0612-98/2013-2 z dne 7. 8. 2013, in sicer Priloga 2: Stališče k predmetnemu odškodninskemu zahtevku.
Glede na to, da gre nedvomno za dokument, ki ga je pripravil Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor, je Pooblaščenec dne 13. 2. 2014 predmetni organ pozval, da se izjavi, ali vstopa v pritožbeni postopek oz., da posreduje natančno obrazloženo stališče, ali zahtevani dokument zanj predstavlja katero od izjem iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ ter pojasni, kakšna škoda bi mu lahko nastala, v kolikor bi bila zoper zavrnjen odškodninski zahtevek vložena tožba in posledično začet pravdni postopek pred sodiščem.
Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor je na poziv Pooblaščenca odgovoril dne 17. 2. 2014, z dopisom št. 0612-98/2013-8, v katerem navaja, da bi v konkretnem primeru lahko šlo za dokument, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Dodatno inšpektorat še navaja, da bi mu morebitna vložena tožba lahko povzročila finančne posledice – pravdne stroške.
Pooblaščenec je v nadaljevanju tako ugotavljal, ali je podana katera izmed izjem iz 3., 8. in 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, na katere sta se sklicevala organ in Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor.
Izjema iz 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
Za uveljavitev izjeme iz 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ sta kumulativno določena dva pogoja, ki omogočata njeno uporabo. Poleg pogoja, da je (sodni) postopek še v teku oz. da je izdelani dokument namenjen izvedbi konkretnega sodnega postopka, je bistven tudi pogoj, da bi razkritje zahtevanega podatka škodovalo njegovi izvedbi. Ta pogoj pa zavezuje k uporabi tako imenovanega škodnega testa, po katerem mora biti izkazano, da bi bila s samim razkritjem prizadeta varovana pravna dobrina, oz., da bi nastala določena škodapri izvedbi konkretnega sodnega pravdnega postopka. Ogrozitev mora biti dejanska in konkretna, ne le hipotetična in abstraktna. Dostop se torej v takšnem primeru lahko zavrne le, če bi razkritje podatka ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oz. povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami (prim. tudi Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, stran 128).
Glede na to, da je predhodni postopek, za izvedbo katerega je bil tudi namenjen dokument, ki je predmet zahteve prosilke, pri organu že zaključen, in sicer se je zaključil z obvestilom stranki, da se njen odškodninski zahtevek zavrača, ter glede na to, da sodni (pravdni) postopek ne teče, kar ne zanika niti organ sam, Pooblaščenec ugotavlja, da prvi pogoj za obstoj izjeme iz 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ v konkretnem primeru ni izpolnjen. Kot že navedeno, je bistveno za obstoj tega pogoja, da je (sodni) postopek v teku, pri čemer pa je Pooblaščenec ugotovil, da noben postopek ne teče, bodisi ker je že zaključen ali pa ta sploh ni bil uveden.
Prav tako Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru ni izpolnjen drugi pogoj za obstoj izjeme iz 8. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ - ni namreč izkazana škoda, ki bi nastala postopku z razkritjem zahtevanega dokumenta. V obravnavanem primeru je organ v izpodbijani odločbi zgolj navajal, da bi razkritje zahtevanega dokumenta povzročilo škodo pri izvedbi predhodnega postopka ali v morebitnem pravdnem postopku, v kolikor bi oškodovanec seveda vložil tožbo, pri čemer pa organ ni navedel konkretne škode, ki bi pri tem lahko nastala. Takšno hipotetično zatrjevanje nastanka škode, brez konkretne izvedbe škodnega testa, pa za izkazanost zatrjevane izjeme nikakor ne zadostuje.
Glede sklicevanja organa na to, da bi razkritje zahtevanega dokumenta povzročilo škodo tako v predhodnem postopku, ali pa ga celo onemogočilo, kot v morebitnem pravdnem postopku, Pooblaščenec ponovno ugotavlja, da je predhodni postopek pri organu že zaključen, pravdni postopek pa sploh (še) ni bil uveden, kar je potrdil tudi organ sam, v dopisu z dne 24. 1. 2014. To pomeni, da razkritje zahtevanega dokumenta v nobenem primeru ne more škoditi izvedbi predhodnega postopka oz. škoda z razkritjem zahtevanega dokumenta ne more nastati v predhodnem postopku, ki je pri organu že zaključen. Prav tako z razkritjem zahtevanega dokumenta škoda ne more nastati v pravdnem postopku, ki ne teče. Organu morebitne nastale škode v postopku tudi ni uspelo izkazati, saj se je nanjo le pavšalno skliceval.
Glede navedb organa, da lahko nasprotna stranka zoper zavrnjen odškodninski zahtevek vloži tožbo, kar pomeni, da se sodni postopek še vedno lahko začne, pa Pooblaščenec pojasnjuje, da je pri pregledu predmetnega dokumenta ugotovil, da bi bil ta, zaradi navajanja pravne argumentacije, podprte le s splošno znanimi dejstvi, s katerimi je nasprotna stranka že seznanjena, za sam morebitni sodni postopek vsebinsko nepomemben. Iz njega namreč vsebinsko ne izhaja nič, kar nasprotni stranki v postopku že ne bi bilo znano (torej, da inšpektorat nasprotuje odškodninskemu zahtevku). Posledično tudi ne more nastati nobena škoda pri izvedbi morebitnega sodnega postopka.
Pooblaščenec tudi ne more slediti navedbi Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, da bi mu razkritje zahtevanega dokumenta, v primeru vložitve tožbe zoper zavrnjen odškodninski zahtevek, povzročilo finančno škodo (pravdne stroške). Pravica do vložitve pravnega sredstva je namreč ustavna pravica in stroški, ki bi inšpektoratu nastali v tem postopku, ne predstavljajo škode, ki jo kot izjemo varuje 8. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Slednja namreč varuje izvedbo postopka oz. daje organu možnost, da zavrne dostop do dokumenta, katerega razkritje bi vplivalo na samo izvedbo tega sodnega postopka. Pooblaščenec tako ugotavlja, da tudi inšpektorat ni izkazal konkretne škode, ki bi nastala z razkritjem zahtevanega dokumenta v morebitnem pravdnem postopku.
Glede na vse zgoraj navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da izjema po 8. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ v tem primeru ni podana.
Izjema iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
11. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Za obstoj opisane izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:
- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in
- specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa).
Glede vprašanja izpolnjevanja prvega kriterija za obstoj navedene izjeme, to je, ali gre za dokument, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa, Pooblaščenec pojasnjuje, da so s to izjemo varovani dokumenti, ki so namenjeni interni komunikaciji znotraj organa, kamor štejemo vso korespondenco med funkcionarji in uradniki organa, ki je namenjena pripravi odločitev organa. V okvir interne komunikacije organa spadajo dopisi, zapisniki, mnenja, navodila, smernice in drugi interni dokumenti, torej dokumenti, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. V to skupino izjem zato sodijo različna notranja splošna navodila za izvajanje preiskav, policijska navodila za identifikacijo prestopnikov, pa tudi občutljiva notranja navodila in načrti, ki določajo način zbiranja in izvajanja raznih vrst nadzora, navodila v zvezi s prevozom zapornikov, seznami opremljenosti z orožje in drugo obrambno opremo (za več glej Urška Prepeluh: Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 300). Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo organa.
Za obstoj te izjeme morata biti nujno podana oba pogoja skupaj. V drugem delu te izjeme, v katerem se zahteva škoda oz. povzročanje motenj pri delovanju organa, je vsebovan test, v teoriji imenovan škodni test. Ta test spada med teste tehtanja. Dostop do informacije je zato mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo oziroma motnjami pri delovanju in dejavnosti organa ter razkritjem informacije nagne proti škodi oziroma, če bi bila škoda, storjena delovanju organa, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri tej izjemi se zahteva zelo strog škodni test, saj mora razkritje dokumenta ne samo ogroziti varovano pravno dobrino, ampak že resno ogroziti proces odločanja institucije, da bi se dostop do dokumentov lahko zavrnil.
Tudi Upravno sodišče RS je v zvezi z izjemo iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ v sodbi št. I U 1176/2010-13 z dne 30. 11. 2011 navedlo, da je zakonodajalec v skladu z restriktivnim konceptom uporabe izjem za dokazni standard postavil, da »bi razkritje povzročilo motnje«, kar je dokazni standard »onkraj dvoma«.
Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da se je organ napačno skliceval na izjemo po 11. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj ne gre za dokument, iz katerega bi izhajal način notranjega razmišljanja organa oz. oblikovanje notranje politike organa, prav tako iz njega ne izhaja metoda dela organa na področju zastopanja stranke v konkretnem primeru. Gre namreč za dokument, ki ga je pripravil Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor, v katerem organu, kot svojemu zastopniku, podaja splošno stališče v zvezi z vloženim odškodninskim zahtevkom zoper njega. Dokument, ki je predmet presoje, v nobenem delu ne razkriva niti načina dela organa, niti njegove strategije postopanja v konkretnem ali podobnih primerih, ki bi na kakršen koli način lahko škodovalo njegovemu nadaljnjemu delu. Prav tako Pooblaščenec ugotavlja, da organ ni izkazal konkretne škode oz. motnje, ki bi mu lahko nastala z razkritjem predmetnega dokumenta.
Glede na to, da se je na izjemo notranjega delovanja skliceval tudi Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor, Pooblaščenec ugotavlja, da je sicer izpolnjen prvi pogoj za obstoj navedene izjeme. Gre namreč za dokument, ki ga je pripravil inšpektorat sam, in v katerem podaja svoje stališče oz. mnenje glede zoper njega vloženega odškodninskega zahtevka. Ni pa izpoljen drugi pogoj, in sicer ni izkazana škoda oz. motnje, ki bi mu nastale z razkritjem zahtevanega dokumenta. Inšpektorat se namreč le pavšalno sklicuje na morebitno škodo, ki bi mu lahko nastala z razkritjem zahtevanega dokumenta, v nobenem delu pa je ne konkretizira oz. morebitne nastale škode ne izkazuje. Zgolj pavšalno sklicevanje na morebitno nastalo škodo pa ne zadostuje izpolnjevanju pogoja po izkazu dejanske in konkretne škode, ki pa v tem delu mora biti izkazana. Pri presoji utemeljenosti obstoja navedene izjeme je namreč potrebno opraviti tudi test škode – ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oz. dejavnosti organa. Pooblaščenec ugotavlja, da tudi inšpektorat, ki nosi dokazno breme, ni izkazal, da bi razkritje zahtevanega dokumenta povzročilo konkretne motnje pri njegovem delovanju oz. dejavnosti.
Pooblaščenec je pri pregledu predmetnega dokumenta tudi sam ugotovil, da njegovo razkritje ne more povzročiti motenj pri delovanju inšpektorata oz. organa. Predmetni dokument namreč vsebuje splošno razlago zakonskih predpostavk za odškodninsko odgovornost, z ničimer pa ne razkriva načina dela inšpektorata oz. organa. V določenem delu iz vsebine sicer izhaja splošno stališče inšpektorata glede konkretnega zahtevka, vendar gre za dejstvo, ki je nasprotni stranki (prosilki) že znano, in sicer, da inšpektorat zahtevku nasptotuje. Inšpektorat se tako v predmetnem dokumentu opredeljuje le do protipravnega ravnanja, katerega mu očita oškodovanec, pri čemer pa gre le za pravno argumentacijo, podprto s splošno znanimi dejstvi, npr. da je bilo rušenje objekta izvedeno na podlagi pravnomočne, dokončne in izvršljive inšpekcijske odločbe. Pooblaščenec prav tako ugotavlja, da dokument ne razkriva nobenih pravnih argumentov, obremenilnih dejstev stranke, ki bi jih želela skrivati pred nasprotno stranko ter nobenih navedb o morebitnih novih dokazih, ki bi lahko vplivali na nadaljnje delovanje inšpektorata oz. bi mu pri tem delovanju lahko povzročili motnje. Pri pregledu dokumentacije, ki jo je za namen reševanja tega pritožbenega postopka posredoval organ, je Pooblaščenec med drugim ugotovil tudi, da je opredelitev organa do zavrnitve odškodninskega zahtevka, s katero so bili seznanjeni vsi oškodovanci, veliko bolj podrobna in vsebuje veliko več pravnih in dejanskih argumentov, kot to vsebuje predmetni dokument. Tudi iz tega razloga Pooblaščenec ne vidi razlogov za ne-razkritje zahtevanega dokumenta, ki pravzaprav ne razkriva nič, s čimer oškodovanci ne bi bili že seznanjeni.
Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru ni bil izkazan obstoj izjeme iz 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je tudi v tem delu treba zaključiti, da se zahteva prosilke v nobenem delu ne nanaša na podatke, ki predstavljajo navedeno izjemo.
Izjema iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ
Glede na to, da se je organ v izpodbijani odločbi skliceval tudi na izjemo iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, je Pooblaščenec v pritožbenem postopku ugotavljal tudi morebitni obstoj te izjeme. Pooblaščenec je pri pregledu zahtevanega dokumenta ugotovil, da ta ne vsebuje nobenih podatkov, ki bi lahko predstavljali izjemo na podlagi 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, zato tudi obstoj te izjeme v konkretnem primeru ni podan.
Na podlagi vsega navedenega je Pooblaščenec ugotovil, da zahtevani dokument ne predstavlja nobene izmed v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ taksativno določenih izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja.
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilke ugoditi. Na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP je Pooblaščenec odločbo organa odpravil in sam odločil o zadevi. Organ je prosilki dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, in sicer na način, kot je to določeno v 1. točki izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 - UPB5 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Tanja Švab, dipl.upr.ved.,
Raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka