Prosilec - Občina Moravske Toplice
+ -Številka: 090-3/2014/4
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek
POVZETEK:
Prosilec je na organ naslovil zahtevo, da želi pridobiti dokumenta, na podlagi katerega je bila postavljena prometna signalizacija na križiščih občinskih cest JP265101 in JP765551 in ceste, ki vodi skozi Sebeborce. Organ je prosilcu posredoval en dokument, v obrazložitvi svoje odločbe pa pojasnil, da z drugimi dokumenti ne razpolaga. Prosilec se je zoper odločbo pritožil. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ razpolaga še z drugimi dokumenti, ki vsebinsko ustrezajo zahtevi prosilca, zato je pritožbi prosilca delno ugodil in organu naložil, da prosilcu z delnim dostopom posreduje še preostalo dokumentacijo, ki jo je zahteval.
ODLOČBA:
Številka: 090-3/2014/4
Datum: 14. 2. 2014
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in tretjega odstavka 248. člena, drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………… (v nadaljevanju prosilec) z dne 27. 12. 2013, zoper odločbo Občine Moravske Toplice, Kranjčeva ulica 3, 9226 Moravske Toplice (v nadaljevanju organ), št. 090-00025/2013-2 z dne 13. 12. 2013, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se delno ugodi, izpodbijana odločba št. 090-00025/2013-2 z dne 13. 12. 2013 se delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku 31 dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo:
- uradnega zaznamka z dne 27. 5. 2013,
- spremembe naloga za dopolnitev - spremembo z dne 28. 5. 2013,
- V. začasne situacije – račun št. 290/2013 Javnega komunalnega podjetja Čista narava d.o.o. v okviru letnega in zimskega vzdrževanja cest v Občini Moravske Toplice, pri čemer je organ na dokumentu dolžan prekriti izobrazbo direktorja komunalnega podjetja,
- delovni nalog z dne 28. 5. 2013, pri čemer je organ dolžan na dokumentu, v tabeli evidenca opravljenega dela, prekriti priimek zaposlenih delavcev,
- skladiščni list št. 001,
- prikaz mikrolokacije prometnega znaka.
2. Pritožba prosilca se zavrne v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, ki jih je organ, v skladu s prejšnjo točko tega izreka, v posredovanih dokumentih dolžan prekriti.
3. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 21. 11. 2013 na organ naslovil zahtevo, v kateri je organ prosil, naj mu posreduje fotokopijo:
- dokumenta, na podlagi katerega je bila postavljena prometna signalizacija na križiščih občinskih cest JP265101 in JP765551 in ceste, ki vodi skozi Sebeborce (parc. št. 2244).
Organ je prosilcu dne 13. 12. 2013 izdal odločbo št. 090-00025/2013-2, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil in zavrnil dostop do dokumentov, s katerimi ne razpolaga. V odločbi organ najprej pojasnjuje, da se zahtevi prosilca ugodi v delu, kjer zahteva kopijo dokumenta, na podlagi katerega je bila postavljena prometna signalizacija na križišču občinskih cest JP76551 in ceste, ki vodi skozi Sebeborce. Organ je prosilcu posredoval nalog za dopolnitev – spremembo vertikalne prometne signalizacije z dne 27. 5. 2013. Organ je zahtevo prosilca zavrnil v delu, kjer prosilec zahteva kopijo dokumenta, na podlagi katerega je bila postavljena prometna signalizacija na križišču občinske ceste JP265101 in JP65551, ker dokument ne obstaja. Organ v obrazložitvi odločbe pojasnjuje, da ne razpolaga z dokumentom, na podlagi katerega je bila postavljena prometna signalizacija na križišču občinskih cest JP265101 in JP765551 (prometni znak je bil postavljen pred nastankom Občine Moravske Toplice ter ga je organ »podedoval v naravi« brez kakršne koli dokumentacije).
Prosilec je dne 27. 12. 2013 pri organu vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-00025/2012-2 z dne 13. 12. 2013. Organ jo je z dopisom št. 090-00025/2013-4 z dne 7. 1. 2014, kot dovoljeno in pravočasno, vloženo s strani upravičene osebe, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v obravnavo Pooblaščencu. Pritožbi je organ priložil spis, v katerem so dokumenti, na podlagi katerih je vodil postopek za posredovanje informacij javnega značaja ter ostalo dokumentacijo, ki se nanaša na dokumente, ki jih zahteva prosilec.
Prosilec v pritožbi navaja, da se pritožuje nad zavrnitvijo zahtevane informacije javnega značaja, ker mora lastnik infrastrukture oziroma njegov pravni naslednik trajno hraniti dokumentacijo, ki se nanaša na javno dobro (ZGO1, UPB1 UL RS 102/2004), in sicer iz razloga, ker priloženi dokument (nalog) ne odraža dejanskega stanja. Prosilec ob tem navaja naslednje razloge: priloga odločbe št. 090-00025/2012-2 (kopija naloga za dopolnitev-spremembo vertikalne prometne signalizacije z dne 27. 5. 2013) po njegovem mnenju ni v skladu z Odlokom o občinskih cestah (UL RS 74/99), ker nalog za dopolnitev - spremembo vertikalne prometne signalizacije ne vsebuje številke dokumenta, ker nalog za dopolnitev - spremembo vertikalne prometne signalizacije lahko temelji zgolj na osnovnem dokumentu, po katerem je bila informacija javnega značaja zaprošena, ker nalog za dopolnitev - spremembo vertikalne prometne signalizacije, lahko temelji samo na 48. členu Odloka o občinskih cestah (UL 74/99), ker v skladu z drugim odstavkom 28. člena Odloka o občinskih cestah (UL RS 74/99) ni bil posredovan policiji in občinskemu inšpektorju ter javnosti, ker nalog za dopolnitev - spremembo vertikalne prometne signalizacije govori o znaku 11-7.1, ki dejansko ni postavljen, ker je dne 26. 12. 2013 na odseku ceste JP765551 še vedno stal prometni znak 11-22, ki označuje cesto oziroma tisti njen del, na katerem je prepovedan promet za vozila ali skupine vozil, pri katerih skupna masa presega maso, ki je označena na znaku 5.5t.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa, v nadaljevanju je bilo zato treba presojati, ali organ z zahtevano informacijo razpolaga, to pomeni, ali se informacija, ki jo je zahteval prosilec, pri organu nahaja v materializirani obliki.
Organ je prosilcu posredoval naslednjo dokumentacijo: nalog za dopolnitev – spremembo vertikalne prometne signalizacije z dne 27. 5. 2013, ki ga je organ naslovil na podjetje Čista narava d.o.o.. Vsebina naloga se nanaša na spremembo oziroma dopolnitev vertikalne prometne signalizacije na cestnem odseku JP765551. Organ je naslovnemu podjetju naložil, da mora obstoječi prometni znak II-7.1 največja dovoljena masa 5,5 t, zamenjati z znakom II-7.1, največje dovoljene mase 7 t. Rok za izvedbo, naveden na nalogu, je 30 dni.
Ker je obrazložitev organa v izpodbijani odločbi glede neobstoja dokumentov zelo skopa, je Pooblaščenec, na podlagi prvega odstavka 10. člena Zinf, organ dne 30. 1. 2014 pozval, naj poda pojasnila in odgovore na naslednja vprašanja:
Prvo vprašanje Pooblaščenca se je glasilo: V skladu z 28. členom Odloka o občinskih cestah (Uradni list Republike Slovenije št. 74/1999, 33/2009, 56/2012) (na katerega se organ sklicuje v nalogu za dopolnitev oziroma spremembo vertikalne signalizacije) bi morali v primeru zamenjave prometnega znaka II-7.1, največja dovoljena masa 5,5 t z znakom II-7.1, največje dovoljene mase 7 t na cesti - odseku JP765551 obvestiti vsaj policijo in občinskega inšpektorja. Ali ste ju obvestili? Ali obstaja o obveščanju dokument? Pooblaščenec je organ pozval, da če vsebinsko ustrezen dokument obstaja, naj mu ga organ posreduje. Organ je Pooblaščencu odgovoril, da dokument o obveščanju policije in občinskega inšpektorja ne obstaja. Pooblaščenca je nadalje zanimalo naslednje: V nalogu za dopolnitev oziroma spremembo vertikalne signalizacije na cesti - odseku JP765551 je navedeno, da je bilo na "osnovi ogleda lokacije ugotovljeno...." Kdo je opravil ta ogled lokacije? Ali o samem ogledu lokacije obstaja dokument? Pooblaščenec je organ pozval, da če vsebinsko ustrezen dokument obstaja, naj mu ga organ posreduje. Organ je pojasnil, da je ogled opravil mag. Milan Šadl, višji svetovalec za okolje in infrastrukturo in da dokument o ogledu ne obstaja. Naslednje vprašanje Pooblaščenca organu je bilo: Ali je o zamenjavi predmetne prometne signalizacije na svoji seji, na podlagi ogleda lokacije, odločal občinski svet? Organ je pojasnil, da o zamenjavi prometne signalizacije ne odloča občinski svet, zato tudi o predmetni zamenjavi občinski svet ni odločal. Naslednje vprašanje Pooblaščenca je bilo: Na nalogu je podpisan samo tajnik občine. Verjetno o zamenjavi ne odloča kar sam? Kdo je tajniku dal navodila za zamenjavo in izdajo naloga za zamenjavo? Pooblaščenec je organ pozval, da če vsebinsko ustrezen dokument obstaja, naj mu ga organ posreduje. Organ je pojasnil, da je nalog pripravil in tudi podpisal mag. Milan Šadl, višji svetovalec za okolje in infrastrukturo, kar je razvidno iz naloga z dne 27. 5. 2013. V nalogu je naveden rok za izvedbo 30 dni. Pooblaščenec je organ nadalje vprašal: Ali je bila zamenjava že opravljena? Če je bila, ali je organ izvajalcu že plačal za izvedbo? Če mu je, naj posredujte skeniran račun, naročilnico, fakturo oziroma nalog za plačilo. Organ je pojasnil, da je Zamenjava bila izvedena 28. 5. 2013, kar je razvidno iz delovnega naloga Javnega komunalnega podjetja Čista narava d.o.o. ter iz skladiščnega lista št. 001. Izvajalcu je bilo opravljeno delo plačano po V. začasni situaciji – računu št. 290/2013 v okviru letnega in zimskega vzdrževanja cest v Občini Moravske Toplice. Organ je hkrati s svojim odgovorom Pooblaščencu posredoval še kopijo navedene začasne situacije - delovni nalog in skladiščni list. Organ je Pooblaščencu posredoval tudi kopijo uradnega zaznamka z dne 27. 5. 2013.
Pooblaščenec poudarja, da se v postopku dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti spuščati v pravilnost postopka zamenjave prometne signalizacije, kdo o zamenjavi odloča in na kakšen način, ali je zamenjava izvedena v skladu z veljavno zakonodajo ali ne in kdaj je bila ali ni bila zamenjava opravljena.
Organ je Pooblaščencu, skupaj z odgovorom na poziv z dne 30. 1. 2014, poslal naslednje dokumente: uradni zaznamek z dne 27. 5. 2013, spremembo naloga za dopolnitev - sprememba z dne 28. 5. 2013, V. začasna situacija – račun št. 290/2013 Javnega komunalnega podjetja Čista narava d.o.o. v okviru letnega in zimskega vzdrževanja cest v Občini Moravske Toplice s kopijo delovnega naloga z dne 28. 5. 2013 in skladiščnega lista št. 001 ter prikaz mikrolokacije prometnega znaka.
Pooblaščenec ugotavlja, da se z zahtevo prosilca vsebinsko ujemajo naslednji dokumenti organa, ki prosilcu še niso bili posredovani:
- uradni zaznamek z dne 27. 5. 2013,
- sprememba naloga za dopolnitev - spremembo z dne 28. 5. 2013,
- V. začasna situacija – račun št. 290/2013 Javnega komunalnega podjetja Čista narava d.o.o. v okviru letnega in zimskega vzdrževanja cest v Občini Moravske Toplice
- delovni nalog z dne 28. 5. 2013,
- skladiščni list št. 001,
- prikaz mikrolokacije prometnega znaka.
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa zakon. Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.
Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ – varstvo osebnih podatkov
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov opredeljene v 9. členu (javni sektor) ZVOP-1. ZVOP-1 je sistemski zakon, ki ureja pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika oziroma posameznice pri obdelavi osebnih podatkov. Posamezni področni zakoni pa urejajo varstvo osebnih podatkov in s tem povezane pravice ter dolžnosti glede posameznih področij oziroma posameznih zbirk osebnih podatkov.
Ob vpogledu v zahtevane dokumente je Pooblaščenec ugotovil, da nekateri izmed njih vsebujejo osebne podatke posameznikov (ime in priimek, izobrazbo, delovno mesto). Pooblaščenec je zato presojal, ali je podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in tako napoti na uporabo ZVOP-1-UPB1. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1-UPB1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. Že iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice dostopa do informacij javnega značaja.
Kot varovanih osebnih podatkov ni mogoče šteti osebnih podatkov družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. Navedeni podatki so javni v skladu z določbami ZGD-1, Zakona o poslovnem registru (Uradni list RS, št. 49/2006, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPRS-1) in ZSReg. Nevarovane osebne podatke predstavljajo ime, priimek ter naslov zakonitega zastopnika družbe, ne pa tudi na primer njegov EMŠO, davčna številka, datum rojstva, telefonska številka, osebni elektronski naslov in izobrazba. Za razkritje osebnega podatka – izobrazbe zakonitega zastopnika, ne obstaja ustrezna zakonska podlaga, zato predstavlja varovan osebni podatek. Organ ga je v zahtevanih dokumentih dolžan prekriti, kot je navedeno v 1. točki izreka te odločbe.
V delovnem nalogu sta navedena tudi priimka oseb, ki sta zaposleni pri gospodarskem subjektu.Tudi za razkritje osebnih podatkov teh oseb ne obstaja ustrezna pravna podlaga, zato jih je organ na posredovanih dokumentih dolžan prekriti, kot je navedeno v 1. točki izreka te odločbe.
Niso pa v zahtevanih dokumentih varovani osebni podatki javnih uslužbencev, zaposlenih pri organu. Glede imena, priimka, delovnega mesta in izobrazbe posameznikov, ki so sklenili delovno razmerje v javnem sektorju za konkretno določeno delovno mesto, Pooblaščenec pojasnjuje, da so določljivi že na podlagi podatka o imenu in priimku, saj je mogoče na podlagi omenjenega podatka, skupaj s podatkom o zaposlitvi, osebo identificirati brez velikega napora, brez velikih stroškov in to ne zahteva veliko časa. Iz navedenega tako izhaja, da gre pri teh podatkih nedvomno za osebne podatke. V zvezi z vprašanjem, ali ti podatki predstavljajo varovane osebne podatke, pa je treba upoštevati določbo prve alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, v kateri je navedeno, da se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih enajst izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. (tajni podatki) in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
Kadar dokument, ki je sicer informacija javnega značaja, vsebuje tudi varovane osebne podatke, je treba omogočiti t.i. delni dostop, in sicer s prekritjem navedenih osebnih podatkov. Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 in št. 119/2007) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 21. člen Uredbe določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek).
Pooblaščenec ocenjuje, da je v konkretnem primeru z institutom delnega dostopa, v skladu s 7. členom ZDIJZ, mogoče omogočiti dostop do v izreku te odločbe izrecno navedenih dokumentov, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke. Pooblaščenec je glede osebnih podatkov in delnega dostopa odločil, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti, na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP, izvedel preizkus, ali v konkretnem primeru morda obstaja katera izmed preostalih možnih izjem iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Z natančnim pregledom zahtevanih dokumentov je Pooblaščenec ugotovil, da v njih ni nobenih drugih izjem od prosto dostopnih informacij.
Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilca delno ugoditi. Pooblaščenec je, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP, odločbo organa delno odpravil in organu naložil, da je prosilcu dolžan posredovati fotokopije informacij javnega značaja, ki ne predstavljajo nobene izmed zakonskih izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, kot je določeno v 1. točki izreka te odločbe.
V preostalem delu, kjer je Pooblaščenec ugotovil, da gre za izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pa je pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP.
V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka