Prosilec - Občina Kostanjevica na Krki
+ -Številka: 090-271/2013/4
Kategorije: Ali dokument obstaja, Ali gre za inf. javnega značaja, Kršitev postopka
POVZETEK:
Prosilka je od organa zahtevala tri magnetograme sej občinskega sveta organa. Organ je zahtevo prosilke zavrnil, saj dokumenti ne obstajajo. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da je bilo o zahtevi prosilke glede posredovanja dveh magnetogramov sej občinskega sveta že pravnomočno odločeno, zato je odločbo organa v tem delu po uradni dolžnosti odpravil in zahtevo prosilke zavrgel kot nedovoljeno. V zvezi s tretjim magnetogramom je Pooblaščenec ugotovil, da organ razpolaga z zvočnim posnetkom predmetne seje, ni pa pripravil magnetograma (dobesednega prepisa) tega posnetka. Ker dokument ne obstaja, je Pooblaščenec pritožbo prosilke v tem delu zavrnil in potrdil prvostopenjsko odločbo.
ODLOČBA:
Številka: 090-271/2013/4
Datum: 17. 1. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega in drugega odstavka 251. člena, 247. člena, prvega odstavka 129. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F; 8/10 – ZUP-G, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) z dne 9. 12. 2013, zoper odločbo Občina Kostanjevica na Krki, Ljubljanska cesta 7, 8311 Kostanjevica na Krki (v nadaljevanju organ) št. 039-14/2012-82, z dne 4. 12. 2013, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Odločba organa se v delu, ki se nanaša na prvo in drugo alinejo zahteve prosilke, odpravi po uradni dolžnosti.
2. Pritožba prosilke se v delu, ki se nanaša na tretjo alinejo zahteve, zavrne.
3. Stroški v tem postopku niso nastali.
i n
S K L E P:
1. Zahteva prosilke se v delu, ki se nanaša na prvo in drugo alinejo zahteve, zavrže kot nedovoljena.
2. Stroški v tem postopku niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je dne 5. 11. 2013 od organa zahtevala dobesedni prepis zvočnega zapisa sej (magnetogram) in sicer:
- 18. redne seje Občinskega sveta, ki je bila 4. 4. 2013, in sicer 18.1 točka dnevnega reda »Sklep o sklenitvi Aneksa k sporazumu o ureditvi premoženjskih razmerij z dne 5. 6. 2009«,
- 19. redne seje Občinskega sveta, ki je bila 30. 5. 2013, in sicer 5. točka dnevnega reda »Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Kostanjevica na Krki«,
- 20. redne seje Občinskega sveta, ki je bila 24. 10. 2013, in sicer vse v zvezi z 8. točko dnevnega reda »Vprašanja, predlogi in pobude članov Občinskega sveta«.
Organ je dne 4. 12. 2013 izdal odločbo št. 039-14/2012-82 (110), s katero je zahtevo prosilke v celoti zavrnil, ker je o zahtevi iz prve in druge alineje zahteve že odločal in odločil, da z dokumentoma ne razpolaga, kar je ugotovil tudi Pooblaščenec v pritožbenem postopku, prav tako dokument iz tretje alineje ne obstaja oz. organ z njim ne razpolaga.
Prosilka se je na navedeno odločbo organa dne 9. 12. 2013 pritožila in navedla, da ni prosilka, temveč občinska svetnica in je prisotna na sejah občinskega sveta, zato je seznanjena s tem, da se seje občinskega sveta snemajo. Niti svetnikom niti širši javnosti posnetki oziroma magnetogrami niso dostopni, kar ni v skladu z javnostjo informacij. Meni, da je njena vloga za dobesedni prepis zvočnega zapisa z dne 5. 11. 2013 utemeljena, zato pričakuje ugodno rešitev. Na koncu še poudarja, da je delo organa in občinskega sveta javno, kar pomeni, da zahtevani dokument predstavlja informacijo javnega značaja.
Organ po prejemu pritožbe prosilke odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, dne 31. 12. 2013 odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Dne 15. 1. 2014 je organ Pooblaščencu posredoval dodatna pojasnila v zvezi z zahtevanimi dokumenti.
Pritožba ni utemeljena.
Obrazložitev k 1. točki izreka odločbe in k 1. točki izreka sklepa
Informacijski pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija, in sicer odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec ugotavlja, da je prosilka dne 13. 7. 2013 od organa zahtevala dokument, naveden v prvi alineji njene zahteve (magnetogram 18. redne seje Občinskega sveta z dne 4. 4. 2013, točka 18. dnevnega reda), organ pa je v zvezi s to zahtevo dne 12. 9. 2013 izdal odločbo št. 039-14/2012-67, s katero je zahtevo prosilke v celoti zavrnil, ker dokument ne obstaja, oz. organ z njim ne razpolaga. Prosilka se je na navedeno odločbo organa dne 23. 9. 2013 pritožila, Pooblaščenec pa je dne 3. 10. 2013 izdal odločbo št. 090-206/2013-5, s katero je pritožbo prosilke zavrnil, saj je ugotovil, da organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga.
Pooblaščenec prav tako ugotavlja, da je prosilka dne 14. 6. 2013 od organa že zahtevala dokument, naveden v drugi alineji njene zahteve (magnetogram 19. redne seje Občinskega sveta z dne 30. 5. 2013, točka 5. dnevnega reda), organ pa je v zvezi s to zahtevo dne 31. 7. 2013 izdal odločbo št. 039-14/2012-60, s katero je zahtevo prosilke v celoti zavrnil, ker dokument ne obstaja oz. organ z njim ne razpolaga. Prosilka se je na navedeno odločbo organa dne 7. 8. 2013 pritožila, Pooblaščenec pa je dne 25. 9. 2013 izdal odločbo št. 090-189/2013/6, s katero je pritožbo prosilke zavrnil, saj je ugotovil, da organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga.
Organ pri odločanju o zahtevi prosilke ni upošteval dejstva, da je bilo o istovrstni zahtevi prosilke v delu že odločeno in da so bila vsebinsko enaka pritožbena navajanja že ovrednotena v zgoraj navedenih odločbah Pooblaščenca. Organ je sicer navedel, da je prosilka zahtevala dokumente, o dostopu do katerih sta organ in Pooblaščenec že odločala, vendar je napačno uporabil določbe ZUP in zahtevo prosilke v tem delu zavrnil. Organ bi ob pravilni uporabi ZUP moral uporabiti drugo pravno sredstvo (sklep o zavrženju zahteve), kot je opredeljen v 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP. Informacijski pooblaščenec ocenjuje, da je organ s tem bistveno kršil pravila postopka, in sicer gre za bistveno kršitev, ki je v konkretnem primeru odločilno vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe organa. Kot izhaja iz ZUP s komentarjem (J. Breznik in ostali, GV založba, Ljubljana, 2008, strani 625-627) so v 237. členu ZUP, ki določa pritožbene razloge, s kršitvami pravil postopka mišljene tako kršitve, ki so v drugem odstavku tega člena izrecno določene kot bistvene kršitve pravil postopka, kakor tudi druge kršitve pravil postopka, ki so ali bi mogle vplivati na odločitev (relativno bistvene kršitve). Dejstvo, ali je bilo o zahtevi že odločano in tudi odločeno, je v upravnem postopku odločilnega pomena za pravilno in zakonito odločitev, saj se veže na (ne)uporabo 129. člena ZUP, ki določa, kdaj je potrebno upravni postopek končati s formalno odločbo, to je s sklepom o zavrženju zahteve. S tem, ko je organ v konkretnem primeru spregledal 129. člen ZUP in z njim povezana dejstva, je njegova odločba delno nezakonita. Ker je 129. člen ZUP procesna določba, je v obravnavanem primeru torej podana bistvena kršitev postopka v smislu drugega odstavka 247. člena ZUP, na katero je pritožbeni organ dolžan paziti po uradni dolžnosti. Ker je v konkretnem primeru v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvene kršitve pravil postopka, je Pooblaščenec na podlagi pooblastila iz prvega odstavka 251. člena ZUP dopolnil postopek z ugotovitvijo relevantnih dejstev (ki bi jih sicer moral ugotavljati in ugotoviti že organ prve stopnje). Ob tem se je izkazalo, da je treba na podlagi dejstev, ugotovljenih v dopolnilnem postopku, zadevo rešiti drugače, kot je bila rešena z odločbo prve stopnje, zato je Pooblaščenec na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP odpravil odločbo prve stopnje v delu, ki se nanaša na prvo in drugo alinejo zahteve prosilke (prva točka izreka odločbe) in zadevo rešil sam (prva točka izreka sklepa).
V dopolnjenem postopku je Pooblaščenec izhajal iz zgoraj navedenih dejstev, da se zahtevi prosilke iz prve in druge alineje nanašata na iste dokumente, kot jih je prosilka že zahtevala in v zvezi s katerimi je pritožbeni organ že izdal odločbo in ugotovil, da dokumenti pri organu ne obstajajo, to dejstvo pa se do tega trenutka tudi ni spremenilo.
Iz navedenih dejstev izhaja, da je prosilka od organa zahtevala dokumentacijo, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno, iz odločbe organa pa izhaja, da z navedenimi dokumenti še vedno ne razpolaga. Glede na to, da je od reševanja pritožb v prehodnih postopkih preteklo manj kot štiri mesece Pooblaščenec ni imel nobenega razloga, da bi posumil, da je organ v vmesnem času zahtevane dokumente ustvaril, prav tako tega ni zatrjevala niti prosilka v stoji pritožbi.
Dejansko stanje glede neobstoja zahtevanih dokumentov se od izdaje odločb Pooblaščenca št. 090-189/2013/6 in 090-206/2013/5 torej ni spremenilo, kar pomeni, da je bilo o zahtevi prosilke iz prve in druge alineje že pravnomočno odločeno z navedenima odločbama Pooblaščenca. To pa pomeni, da je treba zahtevo prosilke z dne 5. 11. 2013 v tem delu, skladno s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP, zavreči s sklepom, kar je Pooblaščenec storil, na podlagi 2. odstavka 251. člena ZUP.
Obrazložitev k 2. točki izreka odločbe
Pooblaščenec uvodoma ugotavlja, da prosilka na organ še ni naslovila zahteve za dostop do magnetograma 20. redne seje Občinskega sveta, ki je bila 24. 10. 2013, in sicer vse v zvezi z 8. točko dnevnega reda »Vprašanja, predlogi in pobude članov Občinskega sveta«.
Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati,
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Pooblaščenec ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ in da zahtevane informacije spadajo v njegovo delovno področje.
Pooblaščenec je v nadaljevanju preverjal, ali je izpolnjena tretja predpostavka za obstoj informacije javnega značaja – ali organ z zahtevanim dokumentom razpolaga v materializirani obliki. Informacijo javnega značaja predstavlja namreč samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja oz. pristojnosti že izdelal oziroma pridobil, lahko tudi od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so zato dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskave, analizirati podatkov, odgovarjati na vprašanja ali podajati dodatna pojasnila, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83). Prosilka v pritožbi sicer navaja, da je delo organa in občinskega sveta javno in morajo zato biti magnetogrami ustvarjeni in dostopni javnosti, kar sedaj niso. Pooblaščenec pojasnjuje, da ZDIJZ ni akt, na podlagi katerega bi lahko Pooblaščenec organe »prisilil« k ustvarjanju novih dokumentov, temveč predstavlja podlago za dostop do že obstoječih dokumentov organa.
Organ se je v postopku skliceval na to, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. V izpodbijani odločbi in dodatnih pojasnilih je organ navedel, da razpolaga zgolj z zvočnim zapisom 8. točke 20. redne seje občinskega sveta organa, ki je bila 24. 10. 2013 in ne tudi z dobesednim prepisom tega posnetka oz. z magnetogramom.
Glede na drugi odstavek 62. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Kostanjevica na Krki (Ur. l. RS, št. 24/2007, v nadaljevanju Poslovnik) je sicer v primeru, če se seja zvočno snema, zapisnik te seje enak dobesednemu prepisu zvočnega zapisa poteka seje (magnetogram). V takem primeru bi zapisniki sej obsegali po 35 strani in več, zato je župan organa sprejel Sklep o vsebini in pisanju zapisnika sej Občinskega sveta Občine Kostanjevica na Krki, št. 020-4/2011-2 (100) z dne 12. 9. 2011, na podlagi katerega se zapisnik seje občinskega sveta pripravi v skladu z drugim odstavkom 61. člena Poslovnika in torej obsega zgolj glavne podatke o delu na seji.
Glede na navedeno Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil ugotovitvam in navedbam organa, da zahtevani dokument pri organu ne obstaja. Prav tako Pooblaščenec tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z informacijami razpolaga, vendar jih ne posreduje oz. ne želi posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP). Organ namreč nikoli ni zanikal, da razpolaga s samim zvočnim posnetkom predmetne seje, in je tudi jasno obrazložil, zakaj obenem ne razpolaga z magnetogramom oz. dobesednim prepisom tega posnetka. Pooblaščenec je tako ugotovil, da zahtevi prosilke ni mogoče ugoditi, ker ji organ dokumenta, ki ne obstaja, ne more posredovati.
Upoštevaje navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevani dokument ne obstaja in torej organ z njim ne razpolaga, zato zahtevana informacija ne izpolnjuje vseh pogojev za obstoj informacije javnega značaja.
Pritožbo prosilke je Pooblaščenec zato, na podlagi prvega odstavka 248. čl. ZUP, kot neutemeljeno zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo v delu, ki se nanaša na tretjo alinejo za zahteve prosilke.
Glede pritožbenih navedb prosilke, da ona ni prosilka, temveč je občinska svetnica, Pooblaščenec pojasnjuje, da dejstvo, da je prosilka občinska svetnica, za konkretni pritožbeni postopek ni pravno relevantno. Dejstvo, da je prosilka hkrati tudi občinska svetnica, je ne postavlja v privilegiran položaj, ki bi ji dajal več pravic, kot jih ima po ZDIJZ katerikoli prosilec. Po prvem in drugem odstavku 5. člena ZDIJZ (načelo prostega dostopa) so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse (t.i. erga omnes učinek dostopa do informacij javnega značaja), kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status oz. položaj in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev, ki bi imeli več pravic kot preostali prosilci.
Obrazložitev k 3. točki izreka odločbe in k 2. točki izreka sklepa
Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato Pooblaščenec o njih ni odločal.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka