Prosilec - Občina Sežana
+ -Številka: 090-269/2013/8
Kategorije: Stroški
POVZETEK:
Prosilec se je pritožil zoper račun organa, saj je bil mnenja, da so bili zaračunani stroški za posredovanje informacij javnega značaja previsoki. Pooblaščenec je pritožbi prosilca ugodil, saj je ugotovil, da je organ pri izdaji računa uporabil postavko stroškovnika, ki je za prosilca manj ugodna. Višina stroškov posredovanja informacij javnega značaja mora namreč ostati v najnižjem možnem obsegu oziroma ne sme nesorazmerno ovirati prosilčeve ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja.
ODLOČBA:
Številka: 090-269/2013/8
Datum: 21. 2. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G, v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), zoper račun Občine Sežana, Partizanska cesta 4, 6210 Sežana, (v nadaljevanju organ), št. 2013/04000163 z dne 11. 12. 2013, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca zoper račun organa št. 2013/04000163 z dne 11. 12. 2013 se ugodi in se račun odpravi.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 8. 11. 2014 na organ naslovil zahtevo za posredovanje dokumentacije, in sicer dveh služnostih pogodb za kanalizacijski vod na parcelah št. 2317/90 in 2317/59 in gradbenega dovoljenja za osnoven projekt Ograd.
Organ je prosilcu na podlagi njegove zahteve posredoval račun št. 2013/04000163 z dne 11. 12. 2013, specificiran na materialne stroške za storitve – 1 ura, v višini 18,30 EUR, v zvezi s posredovanjem informacij javnega značaja, na podlagi Stroškovnika o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja.
Prosilec je dne 17. 12. 2013 podal pritožbo, v kateri je navedel, da zavrača posredovani račun in se pritožuje zoper znesek za plačilo v višini 18,30 EUR. Po pregledu odločb Informacijskega pooblaščenca je ugotovil, da znesek stroškov za posredovanje informacij javnega značaja naj ne bi bil višji od predpisanega zneska 10,00 EUR.
Organ je dne 19. 12. 2013 pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, odstopil v reševanje Pooblaščencu.
Ker z odstopom pritožbe organ Pooblaščencu ni posredoval vseh dokumentov, potrebnih za reševanje zadeve, je Pooblaščenec, z dopisoma z dne 31. 12. 2013, 11. 2. 2014 in 17. 2. 2014, od organa zahteval dokumentacijo, s katero se je želel seznaniti prosilec in pojasnilo organa, da se podrobneje opredeli, katera so bila tista dela in naloge javnega uslužbenca, ki so vsebovana v postavki 0770 – materialni stroški za storitve – 1 ura, ali imajo pri organu zaposlenega javnega uslužbenca s VI. stopnjo izobrazbe, ter druge podatke, potrebne za odločitev o pritožbi.
Organ je z dopisi z dne 16. 1. 2014, 13. 2. 2014 in 17. 2. 2014 Pooblaščencu posredoval zahtevano dokumentacijo, hkrati pa pojasnil, da stroški posredovanja zahtevanih informacij v elektronski obliki, ki so vsebovani v postavki 0770 – Materialni stroški za storitve – 1 ura, vključujejo naslednja opravila: iskanje zahtevanih informacij (listin) v arhivu, kopiranje listin in prekrivanje osebnih podatkov na kopijah, kar so dolžni storiti zaradi varstva osebnih podatkov. V zvezi s porabo časa so opozorili še, da je bilo pri pripravi informacij javnega značaja s prosilcem izmenjanih več elektronskih in telefonskih sporočil, v katerih so prosilcu podajali razna pojasnila in posledično porabili več časa, kot je to običajno. Pojasnili so še, da na občini sicer imajo javnega uslužbenca s VI. stopnjo izobrazbo, ki pa pokriva čisto drugo področje, zato zaprošenih informacij ne bi mogel pridobiti in posredovati. Na občini se držijo pravila, da podatke (informacije javnega značaja) pripravlja tisti javni uslužbenec, ki pokriva področje, na katero se informacija nanaša.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti račun v delu, v katerem ga pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Račun preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec mora v skladu z drugim odstavkom 238. člena ZUP v pritožbi navesti, zakaj odločbo izpodbija. Pooblaščenec ugotavlja, da se prosilec pritožuje zoper račun št. 2013/04000163 z dne 11. 12. 2013 (datum valute 27. 12. 2013), in sicer zoper višino navedenega računa.
Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja po 1. odst. 1. člena ZDIJZ, prav tako niso sporni posredovani dokumenti, je pa sporno, ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilcu zaračunal materialne stroške za storitve – 1 ura v višini 18,30 EUR z vključenim DDV.
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato v 1. odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo organi zavezanci, med katere sodi tudi organ. Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v 1. odstavku 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb.
Nadalje ZDIJZ določa tudi postopek dostopa do informacij javnega značaja in stroške, ki jih lahko organi zavezanci prosilcem zaračunajo za dostop. Tako ZDIJZ v 2. odstavku 34. člena določa, da lahko organ za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije prosilcu zaračuna materialne stroške.
1. odstavek 35. člena ZDIJZ določa, da vlada predpiše okvirni stroškovnik, na podlagi katerega organ določi svoj stroškovnik, v skladu s katerim zaračunava materialne stroške iz 34. člena. Na podlagi navedene določbe je bila sprejeta Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (UL RS, št. 76/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Uredba), ki v 20. členu določa, da prosilec plača materialne stroške ob prejemu zahtevanih informacij. Organ izda prosilcu račun, iz katerega mora biti razvidna specifikacija stroškov v skladu z Uredbo.
Pooblaščenec je v postopku ugotovil, da ima organ objavljen Stroškovnik o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja na svoji spletni strani (http://www.sezana.si/UserFiles/326/File/katalog_IJZ/stroskovnik_IJZ_0413.pdf), dne 10. 6. 2011 pa je Ministrstvo za javno upravo podalo soglasje k navedenemu stroškovniku. Organ je prosilca opozoril na plačilo stroškov, ter mu, na njegovo zahtevo, posredoval zahtevane dokumente, skupaj z izpodbijanim računom.
Organ je pri izračunu zneska v višini 18,30 EUR obračunal materialne stroške za storitve – 1 ura v višini 15,00 EUR, ter DDV na omenjeni znesek v višini 3,30 EUR, skupaj torej 18,30 EUR.
Pooblaščenec je sicer že večkrat poudaril, da je zaračunavanje stroškov dela v postopku dostopa do informacij javnega značaja sporno (ker ZDIJZ tega izrecno ne določa, pravi pa, da je vpogled vedno brezplačen), vendar pa je organ stroške dela prosilcu v konkretnem primeru zaračunal na podlagi veljavnega podzakonskega predpisa, t.j. stroškovnika. ZDIJZ sicer v poglavju, ki ureja stroške posredovanja informacij javnega značaja, ne predvideva možnosti, da organ prosilcu poleg materialnih stroškov zaračuna tudi stroške dela, v smislu plačila za delo, ki ga v zvezi s posredovanjem informacij opravi uslužbenec na podlagi urne postavke, določene s stroškovnikom. Možnost zaračunavanja stroškov dela pa je kljub jasni zakonski usmeritvi dopustila Uredba, ki je uvedla možnost določanja stroškov dela s strani organov preko sprejema posebnih stroškovnikov. Pooblaščenec na tem mestu pojasnjuje, da je kot upravni organ vezan na vse veljavne podzakonske predpise in nima pravice do uporabe instituta t.i. exceptio illegalis. Za upravne organe namreč exceptio illegalis (izvzetje nezakonitega), torej možnost, da podzakonskega predpisa, za katerega menijo, da ni zakonit, ne uporabijo, ampak uporabijo neposredno zakon, ne velja. To možnost imajo namreč le sodišča, ki lahko odločijo neposredno na podlagi zakona in preskočijo nezakonit podzakonski predpis. Pooblaščenec mora tako pri odločanju v pritožbenem postopku upoštevati veljavni Stroškovnik.
Ta določa, da se cena ure dela določi glede na to, kdo, v skladu z zahtevnostjo odbiranja in priprave, odbira in pripravlja dokumente, pri čemer stroškovnik določa dve postavki:
- »Posredovanje informacij javnega značaja in ponovne uporabe iz neinformatizirane zbirke dokumentarnega gradiva – 1 ura odbiranja in priprave dokumentov za kopiranje s strani javnega uslužbenca s VI. stopnjo izobrazbe« in
- »posredovanje informacij javnega značaja in ponovne uporabe iz neinformatizirane zbirke dokumentarnega gradiva – 1 ura odbiranja in priprave dokumentov za kopiranje s strani javnega uslužbenca s VII. stopnjo izobrazbe«.
Glede na to, da je organ v konkretnem postopku zaračunal uro dela uslužbenca s VII. stopnjo izobrazbe, ki je ovrednotena višje, kot cena ure javnega uslužbenca s VI. stopnjo izobrazbe, Pooblaščenec opozarja, da zaračunavanje stroškov nikakor ne sme biti arbitrarno in v celoti odvisno od individualnih sposobnosti uslužbencev, zaposlenih pri določenem organu, oziroma organizacije dela samega organa zavezanca. Prosilec namreč ne more in ne sme biti tisti, ki bo nosil breme pomanjkljivosti organa na navedenih področjih. Pooblaščenec ocenjuje, da je organ v primeru uporabe postavke »posredovanje informacij javnega značaja in ponovne uporabe iz neinformatizirane zbirke dokumentarnega gradiva – 1 ura odbiranja in priprave dokumentov za kopiranje s strani javnega uslužbenca s VII. stopnjo izobrazbe« prav takšne okoliščine prevalil na prosilca in mu zaračunal višje stroške za posredovanje dveh zahtevanih dokumentov. Organ bi namreč v stroške vračunal delo po dražji postavki, čeprav bi šlo le za prekrivanje podatkov zaradi izvedbe delnega dostopa, kar nikakor ni delo, ki bi dosegalo takšno stopnjo zahtevnosti, ki jo je zmožen doseči le delavec s VII. stopnjo izobrazbe. Da temu ni tako potrjuje tudi sam Stroškovnik organa, saj če delavec s VI. stopnjo izobrazbe ne bi bil sposoben opraviti tovrstnega dela, organ ne bi imel v Stroškovniku postavke za tovrstno delo. Za izvedbo delnega dostopa v konkretnem primeru ni bilo potrebno niti posebno znanje s področja dostopa do informacij javnega značaja niti posebna usposobljenost na področju računalništva in informatike, saj je treba le prekriti podatke na fizičnih izvodih (z edigsom oziroma markerjem), ter zahtevane dokumente skenirati (pretvoriti v elektronsko obliko). Ni pravilno, da prosilec nosi stroške dela, ki nastanejo zaradi morebitnega nezaupanja nadrejenih, v kakovostno delo podrejenih ali zaradi ponovnega preverjanja kakovosti opravljenega dela oziroma primernosti in pravilnosti pripravljenih dokumentov. Prav tako ne sme prosilec nositi stroškov dela, ki nastanejo zaradi konkretne sistemizacije delovnih mest pri organu, zaradi česar prosilec naleti prav na tako področje, ki ga pokriva javni uslužbenec s VII. stopnjo izobrazbe in ne tak, ki ima VI. stopnjo izobrazbe. Bistvenega pomena v konkretnem primeru pa predstavlja predvsem dejstvo, da obsegajo zahtevane informacije le 8 strani, pri čemer je bilo treba izvesti delni dostop le na treh straneh, saj zahtevani dokumenti vsebujejo relativno majhno količino varovanih osebnih podatkov, ki jih je treba prekriti. Pooblaščenec na tem mestu še opozarja, da možnost, ki jo daje Uredba (zaračunavanje stroškov dela javnih uslužbencev) ne sme postati razlog, ki daje organom zavezancem moč, da prosilce odvrnejo od vlaganja zahtev za posredovanje informacij javnega značaja. Po oceni Pooblaščenca lahko namreč zaradi nerazumno visokih stroškov posredovanja informacij javnega značaja govorimo že o negaciji (izničenju) pravice do dostopa do informacij javnega značaja, kot ustavne pravice. Pravica dostopa do informacij javnega značaja pa je temeljna človekova pravica, zagotovljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije. Višina stroškov posredovanja informacij javnega značaja mora tako ostati v najnižjem možnem obsegu oziroma ne sme nesorazmerno ovirati prosilčeve ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja. Razumni stroški dostopa do informacij javnega značaja v konkretnem primeru so po oceni Pooblaščenca, ob upoštevanju obstoječih predpisov, stroški dela po postavki »posredovanje informacij javnega značaja in ponovne uporabe iz neinformatizirane zbirke dokumentarnega gradiva – 1 ura odbiranja in priprave dokumentov za kopiranje s strani javnega uslužbenca s VI. stopnjo izobrazbe«, vendar le v obsegu, ki ne pomeni prekomernega posega v ustavno zagotovljeno pravico dostopa do informacij.
Pooblaščenec je ocenil, da je razumen obseg časa, ki ga bo uslužbenec potreboval za izvedbo delnega dostopa in posredovanje zahtevanih dokumentov prosilcu, 30 minut. In sicer bo za izvedbo iskanja dokumentov v arhivu organ potreboval največ 20 minut, za izvedbo delnega dostopa na treh straneh, ki vsebujejo varovane osebne podatke, porabil povprečno 1 minuto na stran (3 minute skupaj), za skeniranje 8 strani dokumentov porabil največ 4 minute, za pošiljanje elektronske pošte s priponko pa največ 3 minute. Glede na to, da po Stroškovniku cena ure (60 minut) dela uslužbenca s VI. stopnjo izobrazbe znaša 10,00 EUR (brez DDV), znaša ta cena za 30 minut dela 5,00 EUR (brez DDV).
Iz računa izhaja, da je organ prosilcu neupravičeno zaračunal DDV po stopnji 22 %. V skladu s petim odstavkom 5. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS, št. 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012, 46/2013-ZIPRS1314-A, v nadaljevanju ZDDV-1) je strošek oproščen plačila davka na dodatno vrednost, saj se organ, kot organ lokalne skupnosti, ne šteje za davčnega zavezanca v zvezi z dejavnostmi ali transakcijami, ki jih opravlja kot organ oblasti, če pobira takse, prispevke in druge dajatve ter plačila v zvezi s temi dejavnostmi ali transakcijami. Prosilec torej ni dolžan kriti DDV.
Pooblaščenec je tako ugotovil, da bi stroški organa za posredovanje informacij v konkretnem primeru lahko znašali maksimalno 5,00 EUR z vključenim DDV. Ob tem opozarja, da tudi v primeru, da bi organ za delo dejansko porabil 1 uro, kolikor je navedel v specifikaciji stroškov na računu, bi ta znesek znašal 10,00 EUR, kolikor znaša postavka Stroškovnika za »posredovanje informacij javnega značaja in ponovne uporabe iz neinformatizirane zbirke dokumentarnega gradiva – 1 ura odbiranja in priprave dokumentov za kopiranje s strani javnega uslužbenca s VI. stopnjo izobrazbe«. Četrti odstavek 20. člena Uredbe pa določa, da organ zaradi ekonomičnosti ne zaračuna materialnih stroškov posredovanja informacij, ki ne presegajo 10 EUR (z vključenim DDV). Glede na navedeno določbo in izračunane stroške, ki znašajo manj kot 10 EUR, organ v konkretnem primeru ni upravičen zaračunati stroškov posredovanja informacij javnega značaja.
Pooblaščenec v zaključku še dodaja, da niso relevantne navedbe organa, da je v zvezi s posredovanjem informacij javnega značaja s prosilcem izmenjal več elektronskih sporočil in telefonskih pogovorov, zaradi česar je bilo posledično porabljenega več časa, saj organ nima podlage, ki bi mu omogočala zaračunavanje korespondence s prosilcem, temveč lahko zaračuna izključno materialne stroške samega posredovanja informacij javnega značaja.
Pooblaščenec je glede na vse navedeno pritožbi prosilca glede stroškov posredovanja informacij ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP izpodbijani račun v celoti odpravil ter sam rešil zadevo. Ugotovil je, da organ na podlagi računa št. 2013/04000163 z dne 11. 12. 2013 ni upravičen zaračunati stroškov posredovanja informacij javnega značaja.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka