Prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve, Policija
+ -Številka: 090-268/2013/2
Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK:
Prosilec (posameznik) je Policijo zaprosil za pridobitev zvočnih posnetkov UKV zvez med policisti glede določenega dogodka ter posnetkov telefonskih pogovorov, ki so jih posemzniki z določene številke opravili na določen datum na številko 113. V izpodbijani odločbi se je organ skliceval na izjemo iz 3. in 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pooblaščenec je pri poslušanju predmetnih posnetkov ugotovil, da zahtevani zvočni zapisi vsebujejo več skupin osebnih podatkov:
1. Ime in priimek ter naslov klicateljev (na vseh posnetkih);
2. Ime in priimek uslužbencev organa (ne na vseh posnetkih);
3. Ime in priimek ter naslov domnevnega storilca (ne na vseh posnetkih);
4. Glasovne značilnosti udeležencev pogovorov - prosilca in uslužbenca oziroma uslužbencev organa (na vseh posnetkih);
5. Jezikovne in druge govorne značilnosti udeležencev pogovorov (na vseh posnetkih);
6. Druge spremljajoče osebnostne značilnosti udeležencev pogovorov (na vseh posnetkih);
7. Drugi podatki o časovnih in prostorskih okoliščinah klicev ter o ravnanju in razmerjih udeležencev pogovorov, ki so predmet oziroma vsebina teh pogovorov (na vseh posnetkih).
Ti podatki omogočajo identifikacijo posameznika, na katerega se nanašajo, pri čemer pravne podlage za razkritje teh podatkov javnosti, ni (prav tako ne gre za podatke, povezane z delom javnega uslužbenca).
Ker se varovani osebni podatki iz 4. do 7. točke nahajajo na celotni dolžini posnetkov, tudi ni mogoč delni dostop. Zato je bila pritožba v celoti zavrnjena.
ODLOČBA:
Številka: 090-268/2013/2
Datum: 23. 12. 2013
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 - UPB in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega in drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F in 8/10 – ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi prosilca: ..., z dne 24. 10. 2013 zoper odločbo organa: Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana, št. 090-75/2013/11 (2061-01), z dne 30. 9. 2013, v zadevi odločanja o dostopu do informacij javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca, z dne 24. 10. 2013 zoper odločbo organa št. 090-75/2013/11 (2061-01), z dne 30. 9. 2013 se zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je pri organu vložil zahtevo, z dne 19. 7. 2013, za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zaprosil za pridobitev elektronskega medija s posnetki naslednjih pogovorov:
1. odhodnih in dohodnih klicev v OKC NM dne 8. 6. 2013 in 11. 6. 2013 v zvezi z zaporo javne ceste pri naslovu ... (gre za klice med uslužbenci policije z ali na telefonske številke stacionarnih ali mobilnih telefonov);
2. vseh pogovorov po UKV zvezi med OKC in patruljo na terenu v zvezi z zadevo iz prejšnje točke;
3. vseh ostalih pogovorov po UKV zvezi (zveze z ostalimi osebami, ki niso vključeni v prejšnji točki) v zvezi z zadevo iz prve točke;
4. klicev pritožnikovih sinov ... na številko 113 ter 07/3327200 v zvezi z zadevo iz prve točke;
5. klicev voznika tovornjaka z njegovega mobitela na 113 v zvezi z zadevo iz prve točke.
Organ je dne 30. 9. 2013 izdal odločbo št. 090-75/2013/11 (2061-01), s katero je zahtevo prosilca zavrnil glede:
posnetkov govornih komunikacij med policisti v sistemu Tetra,
posnetkov telefonskih pogovorov z OKC,
posnetkov drugih govornih komunikacij med policisti ali enotami izven sistema Tetra ali izven številke 113,
posnetkov govornih komunikacij (klicev fizičnih oseb) na številki113.
Organ je prosilcu omogočil delni dostop do izpisov DDOKC.
V izpodbijani odločbi se je organ skliceval:
na dejstvo, da se telefonske komunikacije med policisti izven številke 113 ne snemajo;
na izjemo varstva osebnih podatkov iz 3. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Tako je organ utemeljil, da posnetki klicev vsebujejo osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 – UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1). Gre za osebne podatke prijaviteljev (klicateljev) in drugih udeležencev v povezavi s posameznim dogodkom. Slišati je imena in priimke različnih oseb, naslove in tudi medsebojna razmerja, na podlagi katerih bi bilo mogoče identificirati osebe v zvezi s konkretnim dogodkom. Poleg tega posnetki vsebujejo tudi biometrične osebne podatke – glas. Glas v telefonskem pogovoru je prav tako osebni podatek, ker izraža osebnost klicatelja, njegove vedenjske značilnosti in čustvene reakcije. Vsekakor bi bilo, po mnenju organa, posameznika v tako majhnem kraju, kot je prosilčev, na podlagi glasu mogoče prepoznati. Prav tako je organ dolžan varovati prijavitelja;
na izjemo varstva notranjega delovanja iz 11. točke 6. člena ZDIJZ. Gre namreč za notranje zveze med policisti, ki so namenjene izključno policijskemu delu, sporočanju, preverjanju informacij, ukrepanju, prošnjam za strokovno pomoč, usmeritve nadrejenih ipd. Te zveze so kriptirane. Z razkritjem vsebine pogovorov bi se javnosti nedopustno razkrili metodika ter taktika dela pri posameznih pojavih in konkretne operativne (npr. opozarjanje na določeno nevarnost storilca) ter delikatne (npr. o odnosih med posamezniki) informacije. Od varnosti in zaupnosti tovrstnih komunikacij je odvisna tudi varnost policistov na terenu. Na interni namen tovrstnih posnetkov jasno nakazuje tudi 13. člen Pravilnika o hrambi podatkov o elektronskih komunikacijah policije in o dostopu do policijskih zbirk podatkov. Obdelava posnetkov je namreč možna le, ko je to potrebno za preverjanje zakonitosti in strokovnosti policijskih postopkov in ukrepov pri opravljanju policijskih nalog.
Organ se je na omenjeni izjemi skliceval tako glede komunikacij v sistemu Tetra kot tudi glede klicev fizičnih oseb na številko 113.
Pooblaščenec je dne 6. 11. 2013 prejel pritožbo prosilca, v kateri ta izraža prepričanje (opomba: povzetek in razvrstitev v točke je opravil Pooblaščenec):
1. da v pogovorih ni nikakršnih imen in priimkov, naslovov, razmerij ali katerih koli podatkov o prijaviteljih, udeležencih in ostalih osebah;
2. da glas uslužbenca policije ne more biti varovan osebni podatek, saj je nastopal kot uradna oseba pri opravljanju službenih nalog. Policisti so tudi seznanjeni z dejstvom, da se pogovori prek 113 in Tetra sistema snemajo;
3. da v primeru tehtanja med pravico uslužbenca in njegovo pravico slednja prevlada, ker sicer ne bi mogel pridobiti dokazov o tem, kaj je uslužbenec pri izvajanju svojih nalog govoril;
4. da govor policista ne vsebuje nujno vedenjskih značilnosti in čustvenih reakcij (npr. lahko gre za povsem uraden pogovor);
5. da se stališča organa o določljivosti posameznikov v majhnem kraju ne da preskusti, ker ne vsebuje konkretne presoje in tudi ne kriterijev za presojo;
6. da je mogoče morebiti varovane osebne podatke tehnično prikriti (delni dostop). Organ predmetnih posnetkov ni poslušal, zato ni mogel ugotoviti, ali in kaj je možno prikriti. Možnosti delnega dostopa bi se organ lahko poslužil tudi pri telefonskih posnetkih, če je to naredil pri izpisih DDOKC;
7. da je trditev, da je glas klicatelja mogoče prepoznati (torej gre za določljivo osebo) neskladna z odločitvijo istega organa v obvestilu številka 071-98/2012/5, z dne 15. 7. 2013, kjer je glede istih klicev stališče ravno obrnjeno;
8. da je organ posnetke klicev na številko 113 ter komunikacijo prek sistema Tetra obravnaval splošno in ne konkretno za vsak posnetek posebej;
9. da dolžnost varovanja podatkov o prijaviteljih v konkretnem primeru ne drži, saj organ na številki 113 ne zagotavlja anonimnosti klicev (pač pa to velja za št. 0801200), kot klicatelj na zagotavljanje anonimnosti prijavitelja tudi ni bil opozorjen, varovanja pa sam tudi ni zahteval;
10. da niso izpolnjeni pogoji za sklicevanje na izjemo varstva notranjega delovanja (prosilec je to stališče temeljito obrazložil);
11. da izpisi iz DDOKC o klicih niso relevantni, saj ne vsebujejo popolnih, verodostojnih in neizkrivljenih vsebin, pri tem je celo nenavadno, da z razkritjem omenjenih izpisov ne bi prišlo do motenj za delovanje organa, z razkritjem telefonskih klicev pa bi do tega prišlo. Nelogično je, da se dostop do teh zapisov ugodi med tem, ko se dostopa do posnetkov komunikacij ne omogoči.
Pooblaščenec je del zvočnih posnetkov, ki so predmet pritožbe prosilca, pridobil v okviru pritožbenega postopka, ki se je vodil na podlagi 30. člena ZVOP-1 (zadeva št. 0710-43/2013), in sicer dne 26. 8. 2013 in 16. 12. 2013. Poleg tega je zvočne posnetke UKV komunikacij prek sistema Tetra ter posnetke vseh relevantnih telefonskih klicev prosilca pridobil še skupaj z odstopljeno pritožbo prosilca.
Pritožba ni utemeljena.
1. Opredelitev problematike odločanja v pritožbenem postopku
Pooblaščenec uvodoma ugotavlja, da so predmet zahteve prosilca naslednji digitalni zvočni posnetki telefonskih klicev in UKV komunikacij prek sistema Tetra za dan 8. 6. 2013 in 11. 6. 2013:
TETRA 8.6.2013 TLF 8.6.2013
8.6.2013 07-15-11 00-00-04.wav
8.6.2013 07-15-19 00-00-03.wav
8.6.2013 07-15-25 00-00-25.wav
8.6.2013 07-15-50 00-00-20.wav
8.6.2013 07-16-20 00-00-10.wav
8.6.2013 07-16-31 00-00-08.wav
8.6.2013 07-16-40 00-00-02.wav
8.6.2013 08-06-59 00-00-04.wav
8.6.2013 08-07-14 00-00-02.wav
8.6.2013 08-07-19 00-00-05.wav
8.6.2013 08-07-26 00-00-01.wav
8.6.2013 08-18-41 00-00-03.wav
8.6.2013 08-19-03 00-00-04.wav
8.6.2013 08-19-10 00-00-03.wav
8.6.2013 08-19-15 00-00-22.wav
8.6.2013 08-19-40 00-00-36.wav
8.6.2013 08-20-20 00-00-02.wav
8.6.2013 08-20-24 00-00-05.wav
8.6.2013 08-20-31 00-00-01.wav
8.6.2013 08-31-39 00-00-03.wav
8.6.2013 08-31-44 00-00-02.wav
8.6.2013 08-31-47 00-00-22.wav
8.6.2013 08-32-11 00-00-09.wav
8.6.2013 08-32-22 00-00-01.wav
8.6.2013 08-33-13 00-00-13.wav
8.6.2013 08-33-27 00-00-05.wav
8.6.2013 08-33-39 00-00-05.wav
8.6.2013 08-33-47 00-00-07.wav
8.6.2013 08-33-56 00-00-05.wav
8.6.2013 08-34-03 00-00-10.wav
8.6.2013 08-34-14 00-00-01.wav
8.6.2013 09-18-25 00-00-02.wav
8.6.2013 09-18-30 00-00-01.wav
8.6.2013 09-18-42 00-00-02.wav
8.6.2013 09-18-45 00-00-17.wav
8.6.2013 09-19-12 00-00-04.wav
8.6.2013 13-38-07 00-00-03.wav
8.6.2013 13-38-14 00-00-02.wav
8.6.2013 13-38-23 00-00-04.wav
8.6.2013 13-38-30 00-00-02.wav
08-06-2013 09-05-34 ... 3730560 00-01-53.wav
08-06-2013 09-21-51 27359 ... 00-00-13.wav
08-06-2013 10-08-22 ... 3730560 00-03-36.wav
08-06-2013 10-14-20 27355 ...0 00-00-12.wav
08-06-2013 10-15-15 ... 027355 00-03-07.wav
08-06-2013 10-18-44 ... 027355 00-01-26.wav
08-06-2013 10-20-50 ... 3730560 00-08-57.wav
08-06-2013 10-22-01 ... 027355 00-01-11.wav
08-06-2013 10-24-06 ... 027355 00-01-07.wav
08-06-2013 10-43-26 ... 3730560 00-02-01.wav
08-06-2013 10-46-27 ... 3730560 00-00-40.wav
08-06-2013 10-47-16 ... 3730560 00-01-50.wav
08-06-2013 10-54-31 ... 3730560 00-00-48.wav
08-06-2013 10-57-31 ... 3730560 00-01-18.wav
08-06-2013 10-57-31 27355 ... 00-01-04.wav
08-06-2013 11-18-13 ... 3730560 00-01-35.wav
08-06-2013 11-20-30 ... 3730560 00-02-10.wav
08-06-2013 11-20-47 ... 027355 00-02-49.wav
08-06-2013 12-26-54 ... 3730560 00-01-19.wav
08-06-2013 12-30-20 85355 27355 00-01-58.wav
08-06-2013 12-37-04 ... 3730560 00-01-16.wav
08-06-2013 15-33-09 ... 3730560 00-00-53.wav
08-06-2013 15-38-55 ... 3730560 00-02-28.wav
08-06-2013 15-45-37 27359 27400 00-01-11.wav
08-06-2013 15-46-49 ... 3730560 00-00-43.wav
08-06-2013 15-49-19 ... 027355 00-02-29.wav
08-06-2013 16-15-25 ... 3730560 00-03-01.wav
08-06-2013 16-33-27 ... 3730560 00-01-04.wav
TETRA 11.6.2013 TLF 11.6.2013
11.6.2013 21-33-55 00-00-02.wav
11.6.2013 21-33-59 00-00-01.wav
11.6.2013 21-34-02 00-00-48.wav
11.6.2013 21-34-51 00-00-08.wav
11.6.2013 21-35-12 00-00-05.wav
11.6.2013 21-52-33 00-00-02.wav
11.6.2013 21-52-39 00-00-01.wav
11.6.2013 21-52-41 00-00-02.wav
11.6.2013 21-52-45 00-00-03.wav
11.6.2013 21-52-50 00-00-06.wav
11.6.2013 21-52-57 00-00-13.wav
11.6.2013 21-53-24 00-00-03.wav
11.6.2013 21-53-29 00-00-19.wav
11.6.2013 21-53-50 00-00-23.wav
11.6.2013 21-54-14 00-00-12.wav
11.6.2013 21-56-00 00-00-04.wav
11.6.2013 21-56-07 00-00-01.wav
11.6.2013 22-05-27 00-00-01.wav
11.6.2013 22-05-31 00-00-01.wav
11.6.2013 22-05-33 00-00-03.wav
11.6.2013 22-05-45 00-00-01.wav
11.6.2013 22-05-48 00-00-26.wav
11.6.2013 22-06-15 00-00-06.wav
11.6.2013 22-06-23 00-00-11.wav
11.6.2013 22-06-39 00-00-04.wav
11.6.2013 22-06-44 00-00-03.wav
11.6.2013 22-06-48 00-00-01.wav
11-06-2013 15-51-48 ... 3730560 00-04-42.wav
11-06-2013 15-58-00 ... 3730560 00-00-42.wav
11-06-2013 23-28-40 ... 3730560 00-03-59.wav
Podatki o datumu komunikacije, začetku komunikacije, dolžini trajanja in relevantni telefonski številki (če gre za telefonske klice) so razvidni iz oznak posnetkov. Omenjeni zvočni posnetki so bili uporabljeni oziroma poslušani v ugotovitvenem postopku pri Pooblaščencu.
Pooblaščenec bistvenih kršitev postopka na prvi stopnji ni ugotovil (šlo je le za pomanjkljivost, ki jo je zatrjeval tudi prosilec v 8. točki pritožbe, da organ v obrazložitvi ni odločal o konkretnih posnetkih, vendar ta pomanjkljivost ni imela za posledico nepravilne oziroma nezakonite odločitve), poleg tega ni sporen obstoj zahtevanih dokumentov niti to, da gre za informacije javnega značaja po splošni definiciji iz 1. člena in prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Sporno pa je, ali so podani utemeljeni razlogi za sklicevanje na izjemi iz 3. točke (izjema varstva osebnih podatkov) in 11. točke (izjema varstva notranjega delovanja) prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Organ se je glede zvočnih posnetkov telefonskih klicev med uslužbenci organa (tj. izven sistema Tetra in izven telefonske št. 113) skliceval tudi na dejstvo, da ti posnetki ne obstajajo, saj se tovrstne komunikacije po zakonu in internih predpisih ne snemajo. Ker je Pooblaščenec, kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija, se ni spuščal v ugotavljanje, ali je sklicevanje organa na neobstoj teh dokumentov utemeljeno, saj prosilec tega dela odločbe organa ni izpodbijal.
2. Presoja izjem od prostega dostopa
2.1. Presoja izjeme varstva osebnih podatkov
Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, tj. ZVOP-1. Osebni podatek je katerikoli podatek, ki se nanaša na določenega ali določljivega posameznika. Oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1 v 9. členu določa, da se lahko osebni podatki v javnem sektorju, kamor sodi tudi organ, obdelujejo (na primer razkrijejo javnosti), če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa (katerikoli) zakon. Če take podlage ni, bi razkritje podatkov javnosti predstavljalo kršitev ZVOP-1.
Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevani zvočni zapisi vsebujejo več skupin osebnih podatkov:
1. Imena in priimke ter naslove klicatelja (ne na vseh posnetkih);
2. Imena in priimke uslužbencev organa (ne na vseh posnetkih);
3. Ime in priimek ter naslov domnevnega storilca (ne na vseh posnetkih);
4. Glasovne značilnosti udeležencev komunikacij – prosilca, drugih fizičnih oseb, udeleženih v zadevi (prosilčev brat, voznik tovornjaka, naključna udeleženka) in uslužbencev organa (na vseh posnetkih). Glasovne značilnosti so na primer barva, ton, glasnost, glasovne motnje (npr. hripavost), frekvenčne značilnosti zvoka itd. Ti podatki igrajo najprej vlogo biometričnih podatkov, tj. identifikacijskih osebnih podatkov, ki omogočajo identifikacijo govorca, poleg tega pa gre tudi za »navadne« osebne podatke, ki se nanašajo na – prek govora predhodno identificirane – udeležence komunikacije. Podobna »dvojna vloga« velja za podatke iz 5., 6. in 7. točke v nadaljevanju;
5. Jezikovne in druge govorne značilnosti udeležencev komunikacij (na vseh posnetkih). Govorne značilnosti so na primer hitrost, govorne motnje (npr. »požiranje« posameznih glasov, jecljanje ipd.), retorične veščine, jasnost izražanja, razločnost, naglas, narečne prvine, tujejezični vložki ter jezik nasploh;
6. Druge spremljajoče osebnostne značilnosti udeležencev komunikacij (na vseh posnetkih). Primeri takih značilnosti, ki jih je mogoče ugotoviti pri poslušanju posnetkov so govorčeva osebnost, vedenjske značilnosti, odnos do slušatelja, odnos do stvari, o kateri je govora, vedenje, čustva, razpoloženje in podobno (govorec je na primer lahko aroganten, nestrpen, kritičen, osoren, ponižen, potrpežljiv, prijazen in ljubezniv ipd.);
7. Druge podatke o časovnih in prostorskih okoliščinah komunikacij ter o ravnanju in razmerjih udeležencev komunikacij, ki so predmet oziroma vsebina teh komunikacij (na vseh posnetkih), na primer opis ravnanja prosilca in drugih udeležencev na kraju domnevne kršitve, sosedske odnose, ipd.
V konkretnem primeru so za presojo relevantni predvsem osebni podatki iz 4. do 7. točke, ker so vsebovani v celotnem časovnem razponu vseh posnetkov, ker se nanašajo na vse udeležence in ker so podatki iz 1., 2. in 3. točke integrirani v podatke iz 4. do 7. točke.
Obravnavani podatki nedvomno ustrezajo definiciji osebnih podatkov, ker govorijo o konkretnih lastnostih, ravnanjih in razmerjih najmanj določljivih uslužbencev organa, prijaviteljev (prosilca in njegovega brata) in naključnih udeležencev dogodka (npr. voznik tovornjaka). Hkrati pa ti podatki, zlasti ob hkratni obravnavi vseh ali ob ustreznem kombiniranju, služijo kot identifikatorji (npr. glas je biometričen podatek in za vsakega posameznika edinstven), kar pomeni, da je prek teh podatkov mogoče ugotoviti, na koga se konkretne lastnosti, ravnanja in razmerja nanašajo. Dodatno je identifikacija mogoča oziroma olajšana še prek imen in priimkov oziroma naslovov ter spremljajočih znanih dejstev (npr. čas klica, tema pogovora, telefonske številke). Pogoj, da so opisane možnosti za identifikacijo mogoče je, da so zvočni posnetki dovolj kakovostni (npr. primerna glasnost, razločnost, odsotnost šuma). V konkretnem primeru je Pooblaščenec pri poslušanju ugotovil, da predmetni zvočni posnetki ustrezajo temu kriteriju. V dodatno podporo stališču o določenosti in določljivosti sta tudi odločbi št. 0710-43/2013/9 in 0710-43/2013/13, v kateri se je Pooblaščenec glede podobnih in deloma istih posnetkov prepričal o identiteti prosilca ter o možnosti identifikacije uslužbencev organa.
Pooblaščenec nadalje ugotavlja, da za javno razkritje obravnavanih osebnih podatkov ni zakonske podlage v smislu 9. člena ZVOP-1, zaradi česar bi z razkritjem obravnavanih zvočnih posnetkov prosilcu prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov prijaviteljev, drugih udeleženih fizičnih oseb, uslužbencev organa ter celo domnevnega storilca prekrška.
Glede predmetnih zvočnih posnetkov v delu, ki vsebujejo govor uslužbencev organa, ne pride v poštev 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na obstoj izjeme varstva osebnih podatkov dostop do zahtevanih dokumentov dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke povezane z opravljanjem javne funkcije ali z delovnim razmerjem javnega uslužbenca (gre za »izjemo od izjeme« in s tem za specialno podlago za razkritje osebnih podatkov). Obravnavani osebni podatki v delu, ki se nanašajo na govor uslužbencev organa, presegajo golo vsebino tistega, kar so povedali ali kako, kdaj in zakaj so ravnali v okviru službenih dolžnosti, zaradi česar tudi niso v objektivni in neposredni zvezi opravljanjem delovnega razmerja ali javne funkcije, še manj pa v zvezi s porabo javnih sredstev. Ta zveza bi teoretično lahko bila podana le glede vsebine povedanega (varovani so podatki o tem, kako je bilo povedano, načeloma pa ne, kaj je bilo povedano) in dejstva aktivne udeležbe v pogovoru ter opravljanja delovnih obveznosti in podobno. To pa so ravno podatki, ki so razvidni iz izpisov DDOKC, ki jih je prosilec že prejel. Glasovne, jezikovne in druge govorne značilnosti, spremljajoče osebnostne, vedenjske in čustvene značilnosti in podobne lastnosti uslužbencev spadajo v njihovo osebno sfero ne glede na to, da so ti podatki nastali pri opravljanju službenih dolžnosti (podobno velja na primer za osebno podobo večine javnih uslužbencev). Žal se v konkretnem primeru varovanih osebnih podatkov ne da ločiti od vsebine in drugih nevarovanih osebnih podatkov uslužbencev organa (npr. osebno ime, funkcija, prisotnost na delu, konkretno opravljeno delo).
Glede na navedeno je treba zavrniti navedbe prosilca v 1., 2., 9. in 11. točki pritožbe, ter je utemeljeno sklicevanje organa na izjemo varstva osebnih podatkov. Pooblaščenec v zvezi s posameznimi točkami pritožbe prosilca še dodatno pojasnjuje:
da zaradi odsotnosti pravnih podlag za razkritje osebnih podatkov ni potrebno tehtanje med pravicami prosilca in uslužbencev organa (3. točka pritožbe);
da »vedenjske značilnosti in čustvene reakcije« niso edina kategorija osebnih podatkov ali elementov osebnih podatkov, poleg tega tudi »uradni govor« uslužbenca izraža njegove govorne lastnosti (4. točka pritožbe);
da konkretni preskus »določljivosti posameznikov v majhnem kraju« in izoblikovanje konkretnih kriterijev za tovrstno presojo ni potrebno, ker se standard določljivosti običajno presoja na splošni oziroma hipotetični ravni (test na konkretni ravni je namreč nesorazmerno obremenjujoč). Pri tem se kot kriterij uporablja povprečni uporabnik podatkov ter se upošteva, da je že v primeru, če osebo prepozna ena oseba, lahko to že dovolj, da gre za osebni podatek (5. točka pritožbe);
da je bilo z odločbama Pooblaščenca št. 0710-43/2013/9 in št. 0710-43/2013/13 ugotovljeno, da stališče organa v obvestilu št. 071-98/2012/5, z dne 15. 7. 2013 ni pravilno (7. točka pritožbe).
2.2. O delnem dostopu
Izhajajoč iz ugotovitev v prejšnji točki Pooblaščenec še ugotavlja, da izvedba delnega dostopa v smislu 7. člena ZDIJZ in 16. ter 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05 in 119/07) ni mogoča, ker se varovani osebni podatki nahajajo na celotni dolžini vseh zahtevanih zvočnih posnetkov. Povedano drugače, prav vse informacije, ki so predmet zahteve prosilca, predstavljajo varovane osebne podatke in s tem izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Z izbrisom vseh osebnih podatkov, (tj. vseh zvočnih posnetkov v celoti) pa bi bil dostop do zvočnih posnetkov tudi nesmiseln. Glede na navedeno je treba zavrniti navedbe prosilca v 6. točki pritožbe.
2.3. Druge izjeme od prostega dostopa
Ker je v celoti podana izjema varstva osebnih podatkov, Pooblaščenec ni presojal morebitnega obstoja preostalih izjem od prostega dostopa iz 1. in 2. ter 4. do 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede na navedeno je treba kot neupoštevne zavrniti navedbe prosilca v 10. in 11. točki pritožbe.
3. Sklepno
Skladno z navedbami v prejšnjih točkah je Pooblaščenec pritožbo prosilca zavrnil na podlagi prvega in drugega odstavka 248. člena ZUP, ker je ugotovil, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, v postopku pa so bile le manjše, nebistvene nepravilnosti. Ta odločba sledi praksi Pooblaščenca, ki je uveljavljena na primer z odločbo v zadevi št. 090-200/2013, odločbo v zadevi št. 090-155/2013 in odločbo v zadevi št. 090-267/2013.
Ta odločba je v skladu z 28. členom Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 8/00 s spr. in dop.) oproščena plačila upravne takse. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu ter plačati sodno takso.
Postopek vodil:
Urban Brulc, univ. dipl. prav.
svetovalec Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
Pooblaščenka