Prosilec - Občina Škofljica
+ -Številka: 090-266/2013/14
Kategorije: Poslovna skrivnost
POVZETEK:
Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje podatkov o številkah pogodb in njihovi ročnosti, skupaj z navedenimi zneski vezave za leto 2012 ter podatek o tem, s kom so bile pogodbe sklenjene. Organ je zahtevi prosilca delno ugodil, pri čemer je pojasnil, da ne razpolaga z evidencami, iz katerih bi izhajali zahtevani podatki, razpolaga pa s kartico finančnega knjigovodstva, iz katere izhaja podatek o višini vezanega depozita in podatek o tem, s kom so bile pogodbe sklenjene. Organ je na kartici finančnega knjigovodstva prekril podatke o višini vezanih depozitov, za banko, ki se je sklicevala na poslovno skrivnost. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ zahtevo prosilca tolmačil napačno, saj ta v nobenem delu zahteve ne navaja, da želi podatke pridobiti izključno iz evidenc, prav tako je napačno tolmačil obdobje, za katerega prosilec želi pridobiti zahtevane informacije. Prav tako je Pooblaščenec ugotovil, da iz posredovanih kartic finančnega knjigovodstva ne izhaja realno stanje glede na sklenjene pogodbe, s katerimi organ nedvomno razpolaga, saj jih je posredoval Pooblaščencu za namen reševanja pritožbenega postopka, in iz katerih izhajajo zahtevani podatke. Nekatere banke, kot pogodbene stranke, so se pri priglasitvi stranske udeležbe sklicevale na poslovno skrivnost, pri čemer je Pooblaščenec v pritožbenem postopku ugotovil, da ni izpolnjen niti subjektivni, niti objektivni kriterij za obstoj te izjeme. Prav tako je Pooblaščenec ugotovil, da gre za podatke o porabi javnih sredstev, ki izkazujejo njihovo transparentno razpolaganje s strani organa, zato gre nedvomno za prosto dostopne informacije javnega značaja. Pooblaščenec je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane tudi druge izjeme po 1. odst. 6. čl. ZDIJZ ter ugotovil, da slednje niso podane. Na podlagi navedenega je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil.
ODLOČBA:
Številka: 090-266/2013/14
Datum: 11. 3. 2014
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G, v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Občine Škofljica, Šmarska cesta 3, 1291 Škofljica (v nadaljevanju organ) št. 09001-11/2013-(8) z dne 21. 11. 2013, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca zoper odločbo Občine Škofljica št. 09001-11/2013-(8) z dne 21. 11. 2013 se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati:
- za Banko Celje d.d.: podatek o številki pogodbe, njeni ročnosti (datum vezave in vračila depozita) ter višino depozita iz pogodbe o vezavi depozita, ki je bila med organom in banko sklenjena dne 20. 1. 2012, 16. 2. 2012, 20. 2. 2012, 3. 5. 2012, 17. 5. 2012, 18. 6. 2012, 6. 7. 2012, 21. 8. 2012, 29. 8. 2012, 18. 9. 2012, 27. 9. 2012, 1. 10. 2012, 8. 10. 2012, 13. 12. 2012 in dne 28. 12. 2012;
- za Banko Koper d.d.: podatek o številki pogodbe, njeni ročnosti (datum vezave in vračila depozita) ter višino depozita iz pogodbe o vezavi depozita, ki je bila med organom in banko sklenjena dne 20. 1. 2012, 22. 2. 2012, 6. 3. 2012, 7. 5. 2012, 4. 6. 2012, 14. 6. 2012, 9. 7. 2012, 16. 8. 2012, 18. 9. 2012, 24. 9. 2012, 24. 10. 2012, 21. 12. 2012 in dne 31. 12. 2012;
- za SKB banko d.d.: podatek o številki pogodbe, njeni ročnosti (datum vezave in vračila depozita) ter višino depozita iz pogodbe o vezavi depozita, ki je bila med organom in banko sklenjena dne 6. 12. 2011, 12. 12. 2011, 16. 12. 2011, 30. 12. 2011, 6. 1. 2012, 12. 1. 2012, 5. 3. 2012, 30. 3. 2012, 10. 4. 2012, 12. 4. 2012, 30. 4. 2012, 4. 6. 2012 in dne 30. 7. 2012;
- za Poštno Banko Slovenije d.d.:
• podatek o številki pogodbe, njeni ročnosti (le datum vezave depozita) ter višino depozita iz pogodbe o vezavi depozita, ki je bila med organom in banko sklenjena dne 20. 9. 2011, 29. 12. 2011, 24. 1. 2012, 19. 7. 2012, 7. 11. 2012 in dne 26. 11. 2012, iz dodatka št. 6 z dne 5. 10. 2012 k pogodbi z dne 20. 9. 2011, dodatka št. 3 z dne 3. 12. 2012 k pogodbi z dne 29. 12. 2011, dodatka št. 2 z dne 4. 6. 2012 k pogodbi z dne 24. 1. 2012, dodatka št. 2 z dne 31. 12. 2012 k pogodbi z dne 19. 7. 2012 in iz dodatka št. 1 z dne 28. 12. 2012 k pogodbi z dne 7. 11. 2012 pa podatek o datumu vračila depozita;
• podatek o številki pogodbe, njeni ročnosti (datum vezave in vračila depozita) ter višino depozita iz pogodbe o vezavi depozita, ki je bila med organom in banko sklenjena dne 13. 7. 2012;
• podatek o številki pogodbe, njeni ročnosti (datuma vezave, ki je hkrati datum podpisa dodatka in datum vračila depozita) ter višino depozita iz dodatka št. 2 z dne 5. 12. 2011 k pogodbi o vezavi depozita, ki je bila med organom in banko sklenjena dne 24. 8. 2011;
• podatek o številki pogodbe, njeni ročnosti (le datum vezave depozita, ki je hkrati datum podpisa dodatka) ter višino depozita iz dodatka št. 1 z dne 23. 12. 2011 k pogodbi o vezavi depozita, ki je bila med organom in banko sklenjena dne 23. 9. 2011, iz dodatka št. 6 z dne 28. 12. 2012 k pogodbi o vezavi depozita z dne 23. 9. 2011 pa datum vračila depozita;
- za Novo Ljubljansko banko d.d.: podatek o številki potrdila, njegovi ročnosti (datum vezave in vračila depozita) ter višino depozita iz potrdila o sklenitvi depozitnega posla, ki je bil med organom in banko sklenjen dne 7. 10. 2011, 21. 11. 2011, 5. 12. 2011, 20. 1. 2012, 6. 2. 2012 (dve potrdili), 20. 2. 2012, 10. 4. 2012, 7. 5. 2012, 21. 5. 2012, 23. 7. 2012, 7. 8. 2012 (dve potrdili), 13. 8. 2012, 22. 10. 2012, 6. 11. 2012, 20. 11. 2012 in dne 6. 12. 2012 (dve potrdili);
- za UniCredit Banko Slovenije d.d.: podatek o številki dogovora in roku vezave depozita (prvi stavek 3. člena) iz dogovora o vezavi sredstev na odpoklic, ki je bil med organom in banko sklenjen dne 16. 3. 2011 ter kartico finančnega knjigovodstva za leto 2011, 2012 in 2013.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 23. 10. 2013 na organ naslovil zahtevo za posredovanje podatkov o številkah pogodb in njihovi ročnosti, skupaj z navedenimi zneski vezave za leto 2012 ter podatek o tem, s kom so bile pogodbe sklenjene.
Organ je dne 6. 11. 2013 v postopek pozval banke, na katere se nanašajo zahtevni podatki, kot pogodbene stranke, in sicer Poštno banko Slovenije d.d., SKB banko d.d., Banko Celje d.d. in Banko Koper d.d., hkrati pa jih je pozval tudi k opredelitvi, ali kateri izmed zahtevanih podatkov za njih predstavljajo poslovno skrivnost.
Na poziv organa sta se odzvali Poštna banka Slovenije d.d. in SKB banka d.d..
- Poštna banka Slovenije d.d. v dopisu št. 172-667-13-MM z dne 15. 11. 2013 priglasuje udeležbo v postopku ter navaja, da je banka na podlagi Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/10, v nadaljevanju ZBan-1) dolžna kot zaupne varovati vse podatke, dejstva in okoliščine o posamezni stranki, s katerimi razpolaga, ne glede na način, na katerega je pridobila te podatke. Enake omejitve vsebujejo tudi notranji akti banke, še posebej Pravilnik o poslovni skrivnosti in zaščiti. Informacije o vsebini predmetne pogodbe so med banko in stranko zaupne narave. Banka tako informacij o pogodbi ne sme razkrivati javnosti in zanjo predstavljajo poslovno skrivnost. Prav tako banka ocenjuje, da bi razkritje zahtevanih podatkov tretjim osebam oz. javnosti zmanjšalo njeno konkurenčno možnost in vplivalo na njen položaj na trgu, posledično bi torej lahko prišlo do gospodarske škode. Poleg tega še poudarja, da zahtevane pogodbe ne predstavljajo porabe javnih sredstev, saj se nanašajo na depozitno razmerje in ne na kreditno.
- SKB banka d.d. v dopisu št. 199-KP-18528 z dne 15. 11. 2013 navaja, da ne priglasuje udeležbe v postopku, saj organ, kot stranka depozitnih pogodb, podatke o pogodbah lahko poseduje tretjim osebam po svoji lastni presoji.
Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 09001-11/2013-(8) z dne 21. 11. 2013, s katero je zahtevi delno ugodil. Organ v izpodbijani odločbi pojasnjuje, da ni izpolnjen kriterij materializirane oblike, saj ne razpolaga z evidencami, iz katerih bi bili razvidni zahtevani podatki, novih dokumentov pa ni dolžan ustvarjati. Organ sicer razpolaga s kartico finančnega knjigovodstva za obdobje od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2012, iz katere prosilec lahko razbere, s katerimi bankami so bile sklenjene depozitne pogodbe in višino vezanega depozita. Na kartici finančnega poslovanja je organ prekril podatke o višini depozitov, ki so vezani pri Poštni banki Slovenije d.d.. Omenjene kartice finančnega knjigovodstva organ prilaga odločbi.
Zoper odločbo organa je prosilec dne 4. 11. 2013 vložil pritožbo na prvostopenjski organ. Prosilec v pritožbi navaja, da se ne strinja z navedbami organa, saj bi organ moral razpolagati s podatki o številkah pogodb in njihovi ročnosti, prav tako pa tudi s podatki o višini depozitov za leto 2012 in za tekoče leto (leto 2013).
Pooblaščenec je dne 17. 12. 2013 s strani organa prejel odstopljeno pritožbo v reševanje.
Pooblaščenec, kot pritožbeni organ, mora razpolagati z vsemi informacijami, ki jih potrebuje pri odločanju o pritožbi in mora tako pregledati tudi informacije, ki jih je prosilec zahteval oz. informacije, ki se nanašajo na obravnavano zadevo, zato je dne 6. 1. 2014 organ pozval k posredovanju vseh pogodb o vezavi depozitov za leto 2012.
Organ je Pooblaščencu dne 8. 1. 2014, z dopisom št. 09001-11/2013-(14), posredoval depozitne pogodbe in anekse, ki jih je z bankami sklenil v letu 2012. V telefonskem pogovoru z dne 30. 1. 2014 je organ pojasnil, da je Pooblaščencu posredoval le tiste depozitne pogodbe, ki so bile sklenjene v letu 2012, saj je zahtevo prosilca obravnaval na način, da ta želi prejeti le informacije o tistih depozitih, za katere je bila depozitna pogodba sklenjena v letu 2012. Organ doda, da so bili, poleg depozitov, ki izhajajo iz že posredovanih pogodb, v letu 2012 vezani tudi drugi depoziti, in sicer na podlagi pogodb, ki so bile s posameznimi bankami sklenjene pred letom 2012, vezava depozita pa sega v leto 2012. Takšni depoziti so bili vezani pri Novi Ljubljanski banki d.d. in UniCredit Banki Slovenije d.d., s čimer je bil prosilec že seznanjen, saj je ta podatek razviden iz že posredovanih kartic finančnega knjigovodstva. Pooblaščenec je organ pozval k posredovanju še tistih pogodb, ki so bile sklenjene pred letom 2012, vezava depozita pa sega v leto 2012.
Organ je Pooblaščencu dne 6. 2. 2014, z dopisom št. 09001-11/2013-16, posredoval še preostale zahtevane pogodbe.
Pooblaščenec je pri pregledu kartic finančnega poslovanja in depozitnih pogodb oz. aneksov k pogodbam ugotovil, da se ti med seboj ne ujemajo. Iz depozitne pogodbe npr. izhaja, da je bila ta sklenjena, iz kartice finančnega knjigovodstva pa izvedba transakcije ne izhaja. Na podlagi teh dejstev je Pooblaščenec v telefonskem pogovoru z dne 19. 2. 2014 organ pozval k pojasnilu.
Dne 27. 2. 2014 je organ v elektronskem sporočilu pojasnil, da je na kartici finančnega knjigovodstva knjižen denarni tok, kar pomeni, da so knjiženi odlivi in prilivi iz oz. na račun organa. Npr. organ pri banki veže depozit od 1. februarja do 1. marca. 1. marca organ podaljša depozit za 3 mesece, banka pa sredstev ne vrne na račun organa, ampak se znesek avtomatsko veže naprej, pri čemer organ in banka skleneta novo pogodbo ali aneks k že obstoječi pogodbi. V tem primeru 1. marca na kartici finančnega knjigovodstva ni vidnega vračila, ker ni prišlo do denarnega toka. Šele takrat, ko banka depozit dejansko vrne na račun organa, je ta namreč razviden iz kartice finančnega knjigovodstva kot priliv.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Organi so dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, opravljati raziskav, pripravljati evidenc ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja namreč predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je organ ravnal napačno, ko je zahtevo prosilca obravnaval na način, da ta želi pridobiti izključno evidence, iz katerih izhajajo podatki o številkah depozitnih pogodb, podatki o njihovi ročnosti ter višina depozita za leto 2012, pri čemer, razen v delu zahteve, ki se nanaša na višino vezanih depozitov, ni ugotavljal, ali morebiti razpolaga s kakršnim koli dokumentom, iz katerega bi izhajali zahtevani podatki. Prosilec v zahtevi namreč ne navaja, da želi pridobiti evidence, iz katerih bi bili razvidni zahtevani podatki, ampak želi pridobiti izključno konkretne podatke, torej ne glede na to, iz kakšnega dokumenta ti izhajajo. Ni torej nujno, da zahtevani podatki izhajajo iz evidence, ampak lahko izhajajo iz različnih dokumentov, s katerimi organ razpolaga.
Glede na to, da je prosilec v zahtevi navedel le, katere podatke v zvezi z vezavo depozitov želi pridobiti, ni pa navedel, da te podatke želi pridobiti npr. iz pogodb, kartic finančnega knjigovodstva, evidenc ipd., je na strani organa odločitev, iz katerih dokumentov mu bo posredoval zahtevane podatke – če razpolaga z različnimi dokumenti, iz katerih izhajajo ti podatki. Navedeno pomeni, da bi se tudi s posredovanjem kartic finančnega knjigovodstva, iz katerih izhaja znesek vezave depozita, lahko zadostilo zahtevi prosilca v tem delu. Vendar pa upoštevaje dejstvo, da v konkretnem primeru iz kartic finančnega knjigovodstva, ki jih je organ že posredoval prosilcu, ne izhaja realno/dejansko stanje, glede na sklenjene depozitne pogodbe z banko, v konkretnem primeru ni mogoče šteti, da je organ prosilcu v tem delu zahteve (torej v delu, ki se nanaša na podatke o višini vezanih depozitov pri določeni banki) ugodil.
Pooblaščenec je namreč v pritožbenem postopku, pri primerjavi kartic finančnega knjigovodstva z depozitnimi pogodbami in aneksi ugotovil, da so te pomanjkljive oz. se med seboj ne ujemajo oz. ne vsebujejo vseh zneskov vezanih depozitov, za katere so bile sklenjene depozitne pogodbe in posledično vezani depoziti. Kartice finančnega knjigovodstva tako ne predstavljajo dejanskega stanja glede vezanih depozitov s strani organa. Tega dejstva ne zanika niti organ sam, ki navaja, da so bile s finančno družbo sklenjene depozitne pogodbe o vezavi določenega depozita, vendar sam denarni tok ni bil izveden, npr. ker je bil z novo pogodbo določen depozit vezan naprej, še za določeno obdobje, zaradi česar depozit ni razviden iz kartic finančnega knjigovodstva - tudi če sam denarni tok ni bil izveden, pa to ne pomeni, da določen depozit pri finančni družbi ni bil vezna.
Prav tako je organ napačno tolmačil samo obdobje, za katerega prosilec želi pridobiti zahtevane podatke. Organ je namreč zahtevo prosilca obravnaval na način, da želi pridobiti podatke samo za tiste depozitne pogodbe, ki so bile sklenjene v letu 2012. Pooblaščenec ugotavlja, da je zahtevo prosilca, glede na dejstvo, da je prosilec v zahtevi navedel, da želi podatke za vezane depozite za leto 2012, potrebno gledati širše, torej na način, da prosilec želi pridobiti podatke za vse depozite za leto 2012, ne glede na to, ali je bila pogodba sklenjena leta 2012 ali leta 2011, bistveno je, da sama vezava depozita sega v leto 2012.
Glede na to, da se zahtevani podatki nanašajo na pogodbene stranke oz. banke, je organ ravnal pravilno, ko je v postopek pozval Poštno banko Slovenije d.d., SKB d.d., Banko Celje d.d. in Banko Koper d.d., pri čemer pa v postopek ni pozval Nove Ljubljanske banke d.d. in UniCredit Banke Slovenije d.d., na kateri se prav tako nanašajo zahtevani podatki. Pooblaščenec je namreč v pritožbenem postopku ugotovil, da so bili s strani organa tudi pri Novi Ljubljanski banki d.d. in UniCredit Banki Slovenije d.d. v letu 2012 vezani depoziti.
Pooblaščenec je tako Novo Ljubljansko banko d.d. in UniCredit Banko Slovenije d.d., po določilu 43. in 44. člena ZUP, dne 7. 2. 2014 pozval, da se izjasnita o tem, ali prijavljata stransko udeležbo v postopku oz., ali zahtevane informacije za njiju predstavljajo katero izmed izjem iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Na poziv Pooblaščenca sta se odzvali tako Nova Ljubljanska banka d.d. kot UniCredit Banka Slovenije d.d..
- Nova Ljubljanska banka d.d. v dopisu z dne 10. 2. 2014 priglasuje udeležbo v postopku ter navaja, da zahtevani podatki predstavljajo poslovno skrivnost na podlagi ZBan-1 in so v banki opredeljeni kot poslovna skrivnost.
- UniCredit Banka Slovenije d.d. v dopisu z dne 14. 2. 2014 prav tako priglasuje udeležbo v postopku ter navaja, da zahtevani podatki predstavljajo poslovno skrivnost, saj gre za podatke, ki so na podlagi ZGD-1 opredeljeni kot poslovna skrivnost in jih kot take opredeljujejo tudi notranji akti banke.
Pooblaščenec ugotavlja, da so predmet tega pritožbenega postopka podatki o številkah pogodb, podatki o njihovi ročnosti ter višina depozita za leto 2012 (tudi podatki za tiste depozite, katerih vezava je bila sklenjena v letu 2011, vezava samega depozita pa sega v leto 2012), ki jih je organ, na podlagi predhodno sklenjene pogodbe, vezal pri Banki Celje d.d., Banki Koper d.d., SKB banki d.d., Poštni Banki Slovenije d.d., Novi Ljubljanski banki d.d. ter UniCredit Banki Slovenije d.d..
- za Banko Celje d.d.: Pooblaščenec ugotavlja, da organ razpolaga s pogodbami o vezavi depozita za leto 2012, sklenjenimi med organom in banko. Podatek o številki pogodbe, njeni ročnosti (datum nakazila in datum vračila depozita) ter podatek o višini depozita za leto 2012 tako izhaja iz pogodbe, ki je bila med organom in banko sklenjena dne 20. 1. 2012, 16. 2. 2012, 20. 2. 2012, 3. 5. 2012, 17. 5. 2012, 18. 6. 2012, 6. 7. 2012, 21. 8. 2012, 29. 8. 2012, 18. 9. 2012, 27. 9. 2012, 1. 10. 2012, 8. 10. 2012, 13. 12. 2012 in dne 28. 12. 2012;
- za Banko Koper d.d.: Pooblaščenec ugotavlja, da organ razpolaga s pogodbami o vezavi depozita za leto 2012, sklenjenimi med organom in banko. Podatek o številki pogodbe, njeni ročnosti (datum nakazila in datum vračila depozita) ter podatek o višini depozita za leto 2012 tako izhaja iz pogodbe o vezavi depozita, ki je bila med organom in banko sklenjena dne 20. 1. 2012, 22. 2. 2012, 6. 3. 2012, 7. 5. 2012, 4. 6. 2012, 14. 6. 2012, 9. 7. 2012, 16. 8. 2012, 18. 9. 2012, 24. 9. 2012, 24. 10. 2012, 21. 12. 2012 in dne 31. 12. 2012;
- za SKB banko d.d.: Pooblaščenec ugotavlja, da organ razpolaga s pogodbami o vezavi depozita za leto 2012, sklenjenimi med organom in banko. Podatek o številki pogodbe, njeni ročnosti (datum nakazila in datum vračila depozita) ter podatek o višini depozita za leto 2012 tako izhaja iz pogodbe o vezavi depozita, ki je bila med organom in banko sklenjena dne 6. 12. 2011, 12. 12. 2011, 16. 12. 2011, 30. 12. 2011, 6. 1. 2012, 12. 1. 2012, 5. 3. 2012, 30. 3. 2012, 10. 4. 2012, 12. 4. 2012, 30. 4. 2012, 4. 6. 2012 in dne 30. 7. 2012;
- za Poštno Banko Slovenije d.d.: Pooblaščenec ugotavlja, da organ razpolaga s pogodbami o vezavi depozita za leto 2012, sklenjenimi med organom in banko in morebitnimi aneksi k posamičnim pogodbam.
• podatek o številki pogodbe, njeni ročnosti (datum nakazila in datum vračila) ter podatek o višini depozita za leto 2012 izhaja iz pogodbe o vezavi depozita, ki je bila med organom in banko sklenjena dne 13. 7. 2012;
• podatek o številki pogodbe, njeni ročnosti (vendar le datum nakazila) ter podatek o višini depozita za leto 2012 izhaja iz pogodbe o vezavi depozita, ki je bila med organom in banko sklenjena dne 20. 9. 2011, 29. 12. 2011, 24. 1. 2012, 19. 7. 2012, 7. 11. 2012 in dne 26. 11. 2012. Iz dodatka št. 6 z dne 5. 10. 2012 k pogodbi z dne 20. 9. 2011, dodatka št. 3 z dne 3. 12. 2012 k pogodbi z dne 29. 12. 2011, dodatka št. 2 z dne 4. 6. 2012 k pogodbi z dne 24. 1. 2012, dodatka št. 2 z dne 31. 12. 2012 k pogodbi z dne 19. 7. 2012 in iz dodatka št. 1 z dne 28. 12. 2012 k pogodbi z dne 7. 11. 2012 pa izhaja podatek o datumu vračila depozit;
• iz dodatka št. 2 z dne 5. 12. 2011 k pogodbi o vezavi depozita, ki je bil med organom in banko sklenjen dne 24. 8. 2011 izhaja številka depozitne pogodbe, podatek o njeni ročnosti (datum nakazila, pri čemer je datum nakazila datum podpisa dodatka in datum vračila) ter podatek o višini depozita za leto 2012;
• iz dodatka št. 1 z dne 23. 12. 2011 k pogodbi o vezavi depozita, ki je bil med organom in banko sklenjen dne 23. 9. 2011 izhaja številka depozitne pogodbe, podatek o njeni ročnosti (vendar le datum nakazila, ki je hkrati datum podpisa dodatka) ter podatek o višini depozita za leto 2012. Iz dodatka št. 6 k pogodbi z dne 28. 12. 2012 pa izhaja datum vračila depozita;
- za Novo Ljubljansko banko d.d.: Pooblaščenec ugotavlja, da organ razpolaga s potrdili o sklenitvi depozitnega posla za leto 2012, sklenjenimi med organom in banko. Podatek o številki potrdila, njegovi ročnosti (datum nakazila in datum vračila depozita) ter podatek o višini depozita za leto 2012 tako izhaja iz potrdila o sklenitvi depozitnega posla za določen depozit, ki je bil med organom in banko sklenjen dne 7. 10. 2011, 21. 11. 2011, 5. 12. 2011, 20. 1. 2012, 6. 2. 2012 (dve potrdili), 20. 2. 2012, 10. 4. 2012, 7. 5. 2012, 21. 5. 2012, 23. 7. 2012, 7. 8. 2012 (dve potrdili), 13. 8. 2012, 22. 10. 2012, 6. 11. 2012, 20. 11. 2012 in dne 6. 12. 2012 (dve potrdili);
- za UniCredit Banko Slovenije d.d. Pooblaščenec ugotavlja, da organ razpolaga s splošnim dogovorom o vezavi sredstev na odpoklic, sklenjenim med organom in banko dne 16. 3. 2011, iz katerega izhaja podatek o številki pogodbe in njeni ročnosti. Pooblaščenec je pri pregledu predmetnega dogovora ugotovil, da ima organ z UniCredit Banko Slovenije d.d. sklenjen dogovor na način, da za vezavo posameznega depozita ni potrebno sklepati dodatnih depozitnih pogodb ali morebitnih aneksov. Na podlagi medsebojnega dogovora organ tako lahko depozit pri banki veže kadarkoli, po pretečenih, z dogovorom določenih dni vezave (ročnost), pa organ lahko zahteva vračilo depozita. Organ tako ne razpolaga s posameznimi depozitnimi pogodbami, dogovori ipd., iz katerih bi izhajal podatek o znesku in ročnosti vezave posameznega depozita, je pa Pooblaščenec, kot že navedeno, ugotovil, da podatek o ročnosti depozita, ki je splošen in vnaprej določen z medsebojnim dogovorom strank, izhaja iz samega dogovora, konkretno iz prvega stavka 3. člena. Pooblaščenec prav tako ugotavlja, da organ razpolaga s podatki o višini depozitov za leto 2012, in sicer ti izhajajo iz kartic finančnega knjigovodstva za leto 2011, 2012 in 2013. Iz kartic finančnega knjigovodstva sicer ni mogoče razbrati, kateri depoziti so bili vezani v letu 2011, njihova vezava pa sega v leto 2012 in kateri depoziti so bili vezani v letu 2012, njihova vezava pa sega v leto 2013, saj se depoziti med seboj prepletajo, ne glede na to, pa je iz kartic finančnega knjigovodstva razviden denarni tok depozitov oz. višina posameznega vezanega depozita.
Glede na to, da so se Poštna banka Slovenije d.d., Nova Ljubljanska banka d.d. in UniCredit Banka Slovenije d.d., pri posredovanju zahtevanih podatkov sklicevale na poslovno skrivnost, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal morebitni obstoj te izjeme.
Izjema po 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (poslovna skrivnost)
2. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da je izjema od prosto dostopnih informacij podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zato se je Pooblaščenec v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevane informacije predstavljajo poslovno skrivnost. Pooblaščenec je vpogledal v navedene pogodbe, dogovore in potrdila o sklenitvi depozitnega posla in ugotovil, da dokumenti ne nosijo vidne oznake »poslovna skrivnost«.
Pooblaščenec je v nadaljevanju presojal, ali so stranski udeleženci (Poštna banka Slovenije d.d., Nova Ljubljansko banka d.d. in UniCredit Banka Slovenije d.d.) za zahtevane informacije izkazali obstoj poslovne skrivnosti, ki jih je tudi organ kot pogodbena stranka dolžan varovati.
Po 39. členu ZGD-1 je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (1. odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (2. odstavek 39. člena ZGD-1). Poleg tega Pooblaščenec še opozarja, da ZGD-1 v 3. odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev
Pooblaščenec je v nadaljevanju ugotavljal obstoj poslovne skrivnosti po 1. ali po 2. odstavku 39. člena ZGD-1.
Pooblaščenec ugotavlja, da dokumenti, iz katerih izhajajo zahtevani podatki, v času vložitve zahteve za dostop do informacije javnega značaja, niso bili označeni kot poslovna skrivnost. Prav tako organ ni razpolagal s sklepi oz. pravilniki o varovanju poslovne skrivnosti, niti se nanje v tem postopku ni skliceval. Nihče od stranskih udeležencev tudi ni izkazal, da bi morebitni pravilnik ali sklep o varovanju poslovne skrivnosti, ki ga predvideva 1. odstavek 39. člena ZGD-1, bil predložen organu zaradi varovanja informacij, ki so predmet zahteve prosilca. Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevane informacije niso bile varovane v skladu s 1. odstavkom 39. člena ZGD-1. Kajti, tudi če banka sicer razpolaga z aktom o varovanju poslovne skrivnosti, vendar ga ne posreduje organu sočasno z informacijami, ki jih želi varovati kot poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju v skladu s 1. odstavkom 39. člena ZGD-1, ne more pričakovati od organa, da bo takšne informacije na tak način obravnaval. Subjektivni kriterij poslovne skrivnosti po 1. odstavku 39. člena ZGD-1 zahteva primarno aktivno ravnanje od tistega, čigar poslovna skrivnost se varuje, torej sprejetje pisnega sklepa in določitev pogojev, na kakšen način naj bi družba poslovno skrivnost varovala, s čimer mora družba seznaniti tudi organ, šele nato lahko sledi dolžnost organa po varovanju tako določene poslovne skrivnosti. Takšno je tudi stališče Upravnega sodišča RS, v sodbi pod opr. št. U 284/2008-35 z dne 27. 5. 2009.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da podatkov, ki so predmet zahteve prosilca, ni mogoče šteti za poslovno skrivnost stranskih udeležencev v skladu s 1. odstavkom 39. člena ZGD-1.
Kljub navedenemu pa je Pooblaščenec, na podlagi 2. odstavka 247. člena ZUP, moral ugotoviti, ali dokumenti prestanejo škodni test poslovne skrivnosti, kot ga določa 2. odstavek 39. člena ZGD-1. Vprašanje, ki se postavlja je, ali bi razkritje podatkov povzročilo stranskim udeležencem občutno škodo.
V obravnavanem primeru so predmet presoje podatki o številkah depozitnih pogodb ter podatki o njihovi ročnosti, skupaj z navedenimi zneski vezave za leto 2012. Gre torej za bančni posel, ki ga organ sklepa oz. ga je sklenil z bankami v okviru upravljanja z denarnimi sredstvi, ki jih ima na razpolago, pri čemer organ z depoziti oplemeniti obstoječa denarna sredstva.
Pooblaščenec ugotavlja, da razkritje podatkov o številkah depozitnih pogodb ter njihovi ročnosti, skupaj z zneskom vezave, ne more poslabšati konkurenčnega položaja banke, ki je z organom bančni posel že sklenila. Nedvomno je, da obstoječi bančni posel ne more biti ogrožen, stranski udeleženci pa tudi niso izkazali, kako bi bil lahko z razkritjem informacij iz že sklenjenih bančnih poslov, občutno oškodovan njihov konkurenčni položaj na trgu v prihodnje. Ob tem Pooblaščenec poudarja, da višina obrestne mere ni podatek, ki bi ga zahteval prosilec in ta podatek (ki je z vidika bančnega poslovanja bistven in za banko lahko predstavlja poslovno skrivnost) tudi ni predmet presoje Pooblaščenca v tem postopku. Zgolj informacija o tem, da je organ na konkretni banki vezal določen znesek denarnih sredstev, za določeno obdobje, na podlagi predhodno sklenjene pogodbe (št. pogodbe), pa nikakor ne more škodovati konkurenčnemu položaju banke na trgu. V tem delu Pooblaščenec še dodaja, da gre v obravnavanem primeru za pogodbeno razmerje z organom lokalne skupnosti, kar pomeni, da se mora vsak, ki vstopa v tako razmerje (tudi banke), še dodatno zavedati, da je njihova svoboda pri določitvi podatkov za poslovno skrivnost omejena, ravno zaradi zahteve po transparentnem delovanju organov, zlasti pri porabi oz. razpolaganju z javnimi sredstvi.
Banke so v okviru priglasitve stranske udeležbe opozarjale na dolžnost varovanja zaupnih podatkov v skladu z določbami ZBan-1, kar pa v danem primeru ni relevantno, saj je pogodbena stranka organ lokalne skupnosti, ki nima pravice do varstva tovrstnih podatkov. Banke niso bile pozvane, da razkrijejo podatke o katerikoli stranki – subjektu zasebnega prava, ampak gre za podatke organa, ki je pravna oseba javnega prava in ki mora po zakonu poslovati pregledno (2. člen ZDIJZ) in z denarnimi sredstvi (tudi depoziti) upravljati gospodarno. Zato tudi ni nobenega razloga, da se banke v konkretnem primeru sklicujejo na zaupnost podatkov strank. Banke so v skladu z določbami ZBan-1 sicer dolžne varovati zaupnost strank in temu Pooblaščenec ne oporeka, vendar pa je treba poudariti, da organ kot pogodbena stranka, lahko s svojimi podatki prosto razpolaga in jih celo mora posredovati javnosti, kadar tako določa zakon (ZDIJZ).
Pooblaščenec ob tem ugotavlja, da banke kot stranske udeleženke v pritožbenem postopku niso izkazale občutne škode, ki bi njim nastala z razkritjem zahtevanih informacij. Sklicevanje na varovanje zaupnih podatkov strank pa, kot rečeno, nikakor ni mogoče enačiti s poslovno skrivnostjo, s katero se varuje konkurenčna prednost gospodarske družbe na trgu. Argument stranskih udeležencev, da bi razkritje zahtevanih podatkov poslabšalo tržni/konkurenčni položaj banke, je po mnenju Pooblaščenca na mestu v trenutku, ko se posel še sklepa, ne pa v fazi, ko je posel že sklenjen, kar je v danem primeru predmet presoje. Stranski udeleženci so imeli v postopku možnost, da se izjasnijo, kakšna konkretna občutna škoda bi jim nastala, če bi se dovolil dostop do zahtevanih informacij, vendar niso predložili nobenega dokaza, okoliščine oz. dejstva, ki bi izkazoval možnost nastanka občutne škode.
Dokazno breme je nedvomno na strani družbe, ki poslovno skrivnost zatrjuje in ne na strani organa ali Pooblaščenca. Zgolj splošno zatrjevanje, da bi razkritje zahtevanih podatkov banki povzročilo škodo, ne da bi se konkretizirale posledice, ne zadosti določbi 2. odstavka 39. člena ZGD, ki z merilom »občutna škoda« zahteva natančno obrazloženo pretečo škodo in concreto, ne zgolj in abstracto. Temu ni zadostil nobeden od stranskih udeležencev.
Zaradi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da z razkritjem informacij, ki so predmet pritožbe oz. zahteve, bankam nikakor ne bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, zato zahtevni podatki ne predstavljajo poslovne skrivnosti bank niti v smislu 2. odstavka 39. člena ZGD-1.
Iz zgoraj navedenih razlogov Pooblaščenec ugotavlja, da ni podana izjema iz 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti, v skladu z 2. odstavkom 247. člena ZUP, preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane tudi druge izjeme po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da te niso podane.
Tretji odstavek 6. člena ZDIJZ (poraba javnih sredstev)
Ne glede na to, da pri zahtevanih dokumentih ni podana nobena od izjem iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, pa Pooblaščenec podredno poudarja, da tudi v primeru, če bi ugotovil obstoj poslovne skrivnosti in s tem izjemo iz 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, bi bila ta presežena s 3. odstavkom 6. člena ZDIJZ. S to določbo je zakonodajalec okrepil nadzorno funkcijo ZDIJZ in posebej izpostavil, da gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, ne glede na obstoj morebitnih izjem (tudi izjeme poslovne skrivnosti), če gre za podatke o porabi javnih sredstev.
V konkretnem primeru ni nobenega dvoma, da so predmet zahteve informacije, ki izkazujejo razpolaganje z javnimi sredstvi. Predmet presoje so namreč informacije o bančnih depozitih, ki jih je sklenil organ javnega sektorja, konkretno organ lokalne skupnosti, z bankami. Zakon o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 94/07, v nadaljevanju ZLS-2) v 2. odstavku 51. člena določa, mora organ samoupravne lokalne skupnosti s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Pooblaščenec poudarja, da podatki o tem, koliko denarja je organ deponiral, pri kateri banki in za kakšno obdobje, izkazujejo, kako je organ razpolagal oz. gospodaril z javnim denarjem. Na podlagi 3. odstavka 6. člena ZDIJZ je te podatke tako treba razkriti. Ker organa, kot pogodbeno stranko, ne vežejo določbe ZBan-1 o zaupnosti podatkov strank, saj je sam ta stranka, ni nobenega razloga, da organ ne bi deloval transparentno in teh podtakov posredoval javnosti.
Pooblaščenec še opozarja, da se celotna vsebina dokumentov, iz katerih izhajajo informacije, ki jih je zahteval prosilec, ne nanaša na zahtevo prosilca, zato se Pooblaščencu ni bilo treba spuščati v ugotavljanje, ali so tudi preostali vsebinski deli posameznih pogodb o vezavi depozitov, potrdil o sklenitvi depozitnega posla in sklenjenega dogovora med organom in banko, prosto dostopne informacije. Iz tega razloga organu, na podlagi te odločbe, ni potrebno razkriti preostalega dela vsebine obravnavanih dokumentov, ampak ga lahko izloči, na podlagi analogne uporabe določbe 7. člena ZDIJZ in 1. odstavka 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 in 119/2007), po kateri v primeru, če dokument vsebuje informacije, ki so določene v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ kot izjeme in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dokumenta (delni dostop).
Glede zahteve prosilca, ki jo navaja v pritožbi zoper izpodbijano odločbo, in sicer zahteva tudi podatke o številkah depozitnih pogodb, o njihovi ročnosti, skupaj z navedenimi zneski vezave za tekoče leto, torej za leto 2013, pa Pooblaščenec pojasnjuje, da gre za novo zahtevo prosilca, katere vsebina ni predmet konkretnega pritožbenega postopka oz. ni bila predmet zahteve prosilca z dne 23. 10. 2013, zato se Pooblaščenec v konkretnem pritožbenem postopku do nje ne more in niti ne sme opredeliti. Jo je pa dolžan obravnavati organ, kot novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja.
Iz obrazložitve te odločbe je razvidno, da je prvostopenjski organ napravil napačen sklep glede dejanskega stanja in napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil in na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil ter sam odločil o zahtevi prosilca, kot izhaja iz 1. točka izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 - UPB5 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Tanja Švab, dipl.upr.ved.,
Raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka