Prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve, Policija
+ -Številka: 090-267/2013/2
Kategorije: Javni uslužbenci in funkcionarji, Osebni podatek
POVZETEK:
Prosilec (posameznik) je Policijo zaprosil za pridobitev zvočnih posnetkov telefonskih pogovorov, ki jih je z določene številke opravil na določen datum na številko 113 in 07/3327200, vključno s klicem iz določene številke Policije. V izpodbijani odločbi se je organ skliceval na izjemo iz 3. in 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pooblaščenec je pri poslušanju predmetnih posnetkov ugotovil, da zahtevani zvočni zapisi vsebujejo več skupin osebnih podatkov:
1. Ime in priimek ter naslov prosilca kot prijavitelja (na vseh posnetkih);
2. Ime in priimek uslužbencev organa (ne na vseh posnetkih);
3. Ime in priimek ter naslov domnevnega storilca (ne na vseh posnetkih);
4. Glasovne značilnosti udeležencev telefonskih pogovorov - prosilca in uslužbenca oziroma uslužbencev organa (na vseh posnetkih);
5. Jezikovne in druge govorne značilnosti udeležencev telefonskih pogovorov (na vseh posnetkih);
6. Druge spremljajoče osebnostne značilnosti udeležencev telefonskih pogovorov (na vseh posnetkih);
7. Drugi podatki o časovnih in prostorskih okoliščinah klicev ter o ravnanju in razmerjih udeležencev telefonskih pogovorov, ki so predmet oziroma vsebina teh pogovorov (na vseh posnetkih).
Ti podatki omogočajo identifikacijo posameznika, na katerega se nanašajo, pri čemer pravne podlage za razkritje teh podatkov javnosti, ni (prav tako ne gre za podatke, povezane z delom javnega uslužbenca). Ker se varovani osebni podatki iz 4. do 7. točke nahajajo na celotni dolžini posnetkov, tudi ni mogoč delni dostop. Zato je bila pritožba v celoti zavrnjena.
ODLOČBA:
Številka: 090-267/2013/2
Datum: 19. 12. 2013
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 - UPB in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07 – ZUP-E, 65/08 – ZUP-F in 8/10 – ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi prosilca: ..., z dne 19. 8. 2013 zoper odločbo organa: Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana, št. 090-64/2013/13 (2061-01), z dne 5. 8. 2013, v zadevi odločanja o dostopu do informacije javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca, z dne 19. 8. 2013 zoper odločbo organa št. 090-64/2013/13 (2061-01), z dne 5. 8. 2013 se zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je pri organu vložil dopolnjeno zahtevo, z dne 28. 6. 2013, za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zaprosil za pridobitev zvočnih posnetkov telefonskih pogovorov, ki jih je s številke ... opravil od 8. 6. 2013 na številko 113 in 07/3327200, vključno s klicem iz številke policije .... Klice je dodatno opredelil še s podatki o približnih časih klicev in o vsebini pogovorov.
Organ je dne 5. 8. 2013 izdal odločbo št. 090-64/2013/13 (2061-01), s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V izpodbijani odločbi se je organ skliceval na izjemo iz 3. in 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in obstoj izjem temeljito obrazložil. Tako je utemeljil, da posnetki klicev vsebujejo osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 – UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1), torej tako podatke prijavitelja, drugih klicateljev kot drugih udeležencev v povezavi s posameznim dogodkom. Poleg tega klici vsebujejo tudi biometrične osebne podatke – glas. Glas v telefonskem pogovoru je prav tako osebni podatek, ker izraža osebnost klicatelja, njegove vedenjske značilnosti in čustvene reakcije. Vsekakor bi bilo, po mnenju organa, posameznika v tako majhnem kraju, kot je prosilčev, na podlagi glasu mogoče prepoznati. Prav tako je organ dolžan varovati prijavitelja. V konkretnem primeru je prosilec sicer tudi prijavitelj in se želi seznaniti z vsebino svojih klicev, vendar pa je to z vidika določb ZDIJZ nepomembno, saj se po tem zakonu odloča o tem, ali je informacija javno dostopna vsem in ne le posameznemu prosilcu. Pri sklicevanju na izjemo iz 11. točke 6. člena ZDIJZ je organ navedel, da so posneti klici namenjeni izključno notranjemu delovanju organa in bi njihovo razkritje povzročilo motnje pri njegovem delovanju. Organ se je pri tem skliceval na Pravilnik o hrambi podatkov o elektronskih komunikacijah policije in o dostopu do policijskih zbirk, iz katerega izhaja, da je že znotraj organa izdelava kopije posnetka izrazito omejena, ker se organ sam zaveda škode, ki bi jih javna objava posnetkov imela za njegovo delo. Obdelava posnetkov je namreč možna le, ko je to potrebno za preverjanje zakonitosti in strokovnosti policijskih postopkov in ukrepov pri opravljanju policijskih nalog. Glede na to, da organ razpolaga z izpisi klicev iz dnevnika dela, je prosilcu, ne glede na to, da ti niso bili predmet njegove zahteve, posredoval izpise DDOKC, in sicer na način, da je prekril varovane osebne podatke.
Pooblaščenec je dne 30. 8. 2013 prejel pritožbo prosilca, v kateri ta izraža prepričanje (opomba: povzetek in razvrstitev v točke je opravil Pooblaščenec):
1. da je ugotovitev organa, da posnetki vsebujejo tudi podatke drugih klicateljev in udeležencev v dogodku, napačna, saj se njegova zahteva nanaša na konkretne, natančno določene telefonske pogovore, v katerih je klicatelj prosilec sam;
2. da glas uslužbenca policije ne more biti varovan osebni podatek, saj je nastopal kot uradna oseba pri opravljanju službenih nalog;
3. da je mogoče morebiti varovane osebne podatke tehnično prikriti (delni dostop). Organ predmetnih posnetkov ni poslušal, zato ni mogel ugotoviti, ali in kaj je možno prikriti. Možnosti delnega dostopa bi se organ lahko poslužil tudi pri telefonskih posnetkih, če je to naredil pri izpisih DDOKC;
4. da v primeru tehtanja med pravico uslužbenca in njegovo pravico slednja prevlada, ker sicer ne bi mogel pridobiti dokazov o tem, kaj je uslužbenec pri izvajanju svojih nalog govoril;
5. da je trditev, da je glas klicatelja mogoče prepoznati (torej gre za določljivo osebo) neskladna z odločitvijo istega organa v obvestilu številka 071-98/2012/5, z dne 15. 7. 2013, kjer je glede istih klicev stališče ravno obrnjeno;
6. da se prosilec odpoveduje pravici do varstva osebnih podatkov za telefonske pogovore v zahtevi in dovoljuje, da se ti posnetki javno objavijo;
7. da z razkritjem konkretnih telefonskih pogovorov organu ne more nastati nepopravljiva škoda, bojazen pred razkritjem nezakonitega ravnanja organa pa ne more predstavljati motenj v smislu 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ;
8. da organ v izpodbijani odločbi ni konkretno navedel, kakšna škoda v smislu omenjene določbe bi mu z razkritjem nastala;
9. da dolžnost varovanja podatkov o prijaviteljih v konkretnem primeru ne drži, saj organ na številki 113 ne zagotavlja anonimnosti klicev (pač pa to velja za št. 0801200), kot klicatelj na zagotavljanje anonimnosti prijavitelja tudi ni bil opozorjen, varovanja pa sam tudi ni zahteval;
10. da izpisi iz DDOKC o klicih niso relevantni, saj ne vsebujejo popolnih, verodostojnih in neizkrivljenih vsebin, pri tem je celo nenavadno, da z razkritjem omenjenih izpisov ne bi prišlo do motenj za delovanje organa, z razkritjem telefonskih klicev pa bi do tega prišlo;
11. da gre pri zahtevanih posnetkih za glas nedoločenih in nedoločljivih posameznikov.
Pooblaščenec je zvočne posnetke, ki so predmet pritožbe prosilca, pridobil v okviru pritožbenega postopka, ki se je vodil na podlagi 30. člena ZVOP-1 (zadeva št. 0710-43/2013), in sicer dne 26. 8. 2013 in 16. 12. 2013.
Pritožba ni utemeljena.
1. Opredelitev problematike odločanja v pritožbenem postopku
Pooblaščenec uvodoma ugotavlja, da so predmet zahteve prosilca naslednji digitalni zvočni posnetki klicev:
oznaka 08-06-2013 10-43-26 ... 3730560 00-02-01,
oznaka 08-06-2013 11-18-13 ... 3730560 00-01-35,
oznaka 08-06-2013 11-20-30 ... 3730560 00-02-10,
oznaka 09-06-2013 10-06-44 ... 3730560 00-01-50,
oznaka 09-06-2013 11-57-51 ... 3730560 00-01-01,
oznaka 11-06-2013 17-59-06 27356 ... 00-01-32 in
oznaka 11-06-2013 17-55-23 ... 3730560 00-01-16.
Podatki o datumu klica, začetku klica, dolžini trajanja in relevantni telefonski številki so razvidni iz oznake klica. Omenjeni zvočni posnetki so bili uporabljeni oziroma poslušani v ugotovitvenem postopku pri Pooblaščencu.
Pooblaščenec bistvenih kršitev postopka na prvi stopnji ni ugotovil, poleg tega ni sporen obstoj zahtevanega dokumenta niti to, da gre za informacijo javnega značaja po splošni definiciji iz 1. člena in prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Sporno pa je, ali so podani utemeljeni razlogi za sklicevanje na izjemi iz 3. točke (izjema varstva osebnih podatkov) in 11. točke (izjema varstva notranjega delovanja) prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
2. Presoja izjem od prostega dostopa
2.1. Presoja izjeme varstva osebnih podatkov
Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, tj. ZVOP-1. Osebni podatek je katerikoli podatek, ki se nanaša na določenega ali določljivega posameznika. Oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1 v 9. členu določa, da se lahko osebni podatki v javnem sektorju, kamor sodi tudi organ, obdelujejo (na primer razkrijejo javnosti), če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa (katerikoli) zakon. Če take podlage ni, bi razkritje podatkov javnosti pomenilo kršitev ZVOP-1.
Privolitev kot sicer možna podlaga za razkritje osebnih podatkov javnosti, v konkretnem primeru ne pride v poštev, ker je področni zakon ni predvidel (to namreč zahteva prvi odstavek 9. člena ZVOP-1), organ pa spada med upravljavce javnega sektorja (prim. 6. člen ZVOP-1). Na podlagi določb ZDIJZ je namreč treba vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem oziroma komurkoli, ne le prosilcu. ZDIJZ namreč kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, zato je dejstvo, da je tožeča stranka zahtevala informacije, ki se nanašajo izključno nanjo, pri odločanju po ZDIJZ povsem nepomembno. Iz navedenega sledi, da v postopku dostopa do informacij javnega značaja posamezniku niso prosto dostopni niti njegovi osebni podatki, če ti predstavljajo izjemo po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Zato je treba zavrniti utemeljitev pritožbe prosilca v 6. točki.
Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevani zvočni zapisi vsebujejo več skupin osebnih podatkov:
1. Ime in priimek ter naslov prosilca kot prijavitelja (na vseh posnetkih);
2. Ime in priimek uslužbencev organa (ne na vseh posnetkih);
3. Ime in priimek ter naslov domnevnega storilca (ne na vseh posnetkih);
4. Glasovne značilnosti udeležencev telefonskih pogovorov - prosilca in uslužbenca oziroma uslužbencev organa (na vseh posnetkih). Glasovne značilnosti so na primer barva, ton, glasnost, glasovne motnje (npr. hripavost), frekvenčne značilnosti zvoka itd. Ti podatki igrajo najprej vlogo biometričnih podatkov, tj. identifikacijskih osebnih podatkov, ki omogočajo identifikacijo govorca, poleg tega pa gre tudi za »navadne« osebne podatke, ki se nanašajo na – prek govora predhodno identificirane – udeležence telefonskih pogovorov;
5. Jezikovne in druge govorne značilnosti udeležencev telefonskih pogovorov (na vseh posnetkih). Govorne značilnosti so na primer hitrost, govorne motnje (npr. »požiranje« posameznih glasov, jecljanje ipd.), retorične veščine, jasnost izražanja, razločnost, naglas, narečne prvine, tujejezični vložki ter jezik nasploh itd.;
6. Druge spremljajoče osebnostne značilnosti udeležencev telefonskih pogovorov (na vseh posnetkih). Primeri takih značilnosti, ki jih je mogoče ugotoviti pri poslušanju posnetkov so govorčeva osebnost, vedenjske značilnosti, odnos do slušatelja, odnos do stvari, o kateri je govora, vedenje, čustva, razpoloženje in podobno (govorec je na primer lahko aroganten, nestrpen, kritičen, osoren, ponižen, potrpežljiv, prijazen in ljubezniv ipd.);
7. Drugi podatki o časovnih in prostorskih okoliščinah klicev ter o ravnanju in razmerjih udeležencev telefonskih pogovorov, ki so predmet oziroma vsebina teh pogovorov (na vseh posnetkih), na primer opis ravnanja prosilca na kraju domnevne kršitve, sosedski odnosi ipd.
V konkretnem primeru so za presojo relevantni predvsem osebni podatki iz 4. do 7. točke, ker so vsebovani v celotnem časovnem razponu vseh posnetkov, ker se nanašajo na oba udeleženca oziroma vse udeležence in ker so podatki iz 1., 2. in 3. točke integrirani v podatke iz 4. do 7. točke.
Obravnavani podatki najprej nedvomno ustrezajo definiciji osebnih podatkov, ker govorijo o konkretnih lastnostih, ravnanjih in razmerjih določljivih uslužbencev policije in določenega prijavitelja (prosilca). Hkrati pa ti podatki, zlasti ob hkratni obravnavi vseh ali ob ustreznem kombiniranju, služijo kot identifikatorji (npr. glas je za vsakega posameznika edinstven), kar pomeni, da je prek teh podatkov mogoče ugotoviti, na koga se konkretne lastnosti, ravnanja in razmerja nanašajo. Dodatno je identifikacija mogoča oziroma olajšana še prek imen in priimkov oziroma naslovov ter spremljajočih znanih dejstev okoliščin (npr. čas klica, tema pogovora, telefonske številke). Pogoj, da so opisane možnosti za identifikacijo mogoče je, da so zvočni posnetki dovolj kakovostni (npr. primerna glasnost, razločnost, odsotnost šuma). V konkretnem primeru je Pooblaščenec pri poslušanju ugotovil, da predmetni zvočni posnetki ustrezajo temu kriteriju. V dodatno podporo stališču o določenosti in določljivosti sta tudi odločbi št. 0710-43/2013/9 in 0710-43/2013/13, v kateri se je Pooblaščenec glede istih posnetkov prepričal o identiteti prosilca ter o možnosti identifikacije uslužbencev organa.
Pooblaščenec nadalje ugotavlja, da za javno razkritje obravnavanih osebnih podatkov ni na voljo ustrezne zakonske podlage v smislu 9. člena ZVOP-1, zaradi česar bi z razkritjem obravnavanih zvočnih posnetkov prosilcu prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov prosilca kot prijavitelja, uslužbencev organa ter domnevnega storilca prekrška.
Glede predmetnih zvočnih posnetkov v delu, ki vsebujejo govor uslužbencev organa, ne pride v poštev 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na obstoj izjeme varstva osebnih podatkov dostop do zahtevanih dokumentov dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke povezane z opravljanjem javne funkcije ali z delovnim razmerjem javnega uslužbenca (gre za »izjemo od izjeme« in s tem za specialno podlago za razkritje osebnih podatkov). Obravnavani osebni podatki v delu, ki se nanašajo na govor uslužbencev organa, presegajo golo vsebino tistega, kar so povedali ali kako, kdaj in zakaj so ravnali v okviru službenih dolžnosti, zaradi česar tudi niso v objektivni in neposredni zvezi opravljanjem delovnega razmerja ali javne funkcije, še manj pa v zvezi s porabo javnih sredstev. Ta zveza bi teoretično lahko bila podana le glede vsebine povedanega (varovani so podatki o tem, kako je bilo povedano, načeloma pa ne, kaj je bilo povedano) in dejstva aktivne udeležbe v pogovoru ter opravljanja delovnih obveznosti in podobno. To pa so ravno podatki, ki so razvidni iz izpisov DDOKC, ki jih je prosilec že prejel. Glasovne, jezikovne in druge govorne značilnosti, spremljajoče osebnostne, vedenjske in čustvene značilnosti in podobne lastnosti uslužbencev spadajo v njihovo osebno sfero ne glede na to, da so ti podatki nastali pri opravljanju službenih dolžnosti (podobno velja na primer za osebno podobo večine javnih uslužbencev). Žal se v konkretnem primeru ne da varovanih osebnih podatkov ločiti od vsebine in drugih nevarovanih osebnih podatkov uslužbencev organa (npr. osebno ime, funkcija, prisotnost na delu, konkretno opravljeno delo).
Glede na navedeno je treba zavrniti navedbe prosilca v 1., 2., 9., 10. in 11. točki pritožbe, ter je utemeljeno sklicevanje organa na izjemo varstva osebnih podatkov. Pooblaščenec v zvezi s 4. in 5. točko pritožbe prosilca še dodatno pojasnjuje:
- da zaradi odsotnosti pravnih podlag za razkritje osebnih podatkov ni potrebno tehtanje med pravicami prosilca in uslužbencev organa (4. točka pritožbe) in
- da je bilo z odločbama Pooblaščenca št. 0710-43/2013/9 in 0710-43/2013/13 ugotovljeno, da stališče organa v obvestilu št. 071-98/2012/5, z dne 15. 7. 2013 ni pravilno (5. točka pritožbe).
2.2. O delnem dostopu
Izhajajoč iz ugotovitev v prejšnji točki Pooblaščenec še ugotavlja, da izvedba delnega dostopa v smislu 7. člena ZDIJZ in 16. ter 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05 in 119/07) ni mogoča, ker se varovani osebni podatki nahajajo na celotni dolžini vseh zahtevanih zvočnih posnetkov. Povedano drugače, prav vse informacije, ki so predmet zahteve prosilca, predstavljajo varovane osebne podatke in s tem izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Z izbrisom vseh osebnih podatkov, (tj. vseh zvočnih posnetkov v celoti) pa bi bil dostop do telefonskih posnetkov tudi nesmiseln. Glede na navedeno je treba zavrniti navedbe prosilca v 3. točki pritožbe.
2.3. Druge izjeme od prostega dostopa
Ker je v celoti podana izjema varstva osebnih podatkov, Pooblaščenec ni presojal morebitnega obstoja preostalih od izjem od prostega dostopa iz 1. in 2. ter 4. do 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede na navedeno je treba kot neupoštevne zavrniti navedbe prosilca v 7. in 8. točki pritožbe.
3. Sklepno
Skladno z navedbami v prejšnjih točkah je Pooblaščenec pritožbo prosilca zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, ker je ugotovil, da je bil postopek pred odločbo pravilen, in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena.
Ta odločba sledi praksi Pooblaščenca, ki je uveljavljena na primer z odločbo v zadevi št. 090-200/2013 in odločbo v zadevi št. 090-155/2013.
Ta odločba je v skladu z 28. členom Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 8/00 s spr. in dop.) oproščena plačila upravne takse.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu ter plačati sodno takso.
Postopek vodil:
Urban Brulc, univ. dipl. prav.
svetovalec Informacijskega pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka