Inštitut ICDR d.o.o. - RTV Slovenija
+ -Številka: 090-171/2013/4
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilec je na organ naslovil zahtevo, da želi vpogled v vsa poročila, ki so bila poslana Združenju SAZAS glede uporabe del za obdobje, za katero je organ v sporu z Združenjem SAZAS izgubil tožbo in je dolžan plačati nadomestilo. Organ je zahtevo zavrnil, saj s play listami za zahtevano obdobje ne razpolaga. Prosilec se je zoper odločbo pritožil. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z zahtevanimi play listami res ne razpolaga, zato je pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-171/2013/4
Datum: 16. 12. 2013
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Inštituta ICDR, d.o.o., ki ga zastopa ………, Matije Tomca 1, 1230 Domžale (v nadaljevanju prosilec) z dne 5. 8. 2013, zoper odločbo RTV Slovenije, Kolodvorska 2, 1550 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. IJZ-015/2013 z dne 26. 7. 2013, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 5. 8. 2013 zoper odločbo RTV Slovenije, št. IJZ-015/2013 z dne 26. 7. 2013, se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 15. 6. 2013 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zaprosil za vpogled v vsa poročila, ki so bila poslana Združenju SAZAS glede uporabe del za obdobje, za katero je organ v sporu z Združenjem SAZAS izgubil tožbo in je dolžan plačati nadomestilo. Prosilec je še navedel, da vse dokumente, ki se nahajajo v elektronski obliki, želi prejeti zapisane na elektronski zgoščenki, ostale informacije pa na vpogled.
Organ je prosilcu dne 26. 7. 2013 izdal odločbo št. IJZ-015/2013. V njej je navedel, da je preveril, ali zahtevana informacija obstaja in po opravljeni poizvedbi ugotovil, da razpolaga s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. P-1820/2007-I z dne 6. 2. 2013, ki se nanaša na pravdno zadevo tožeče stranke SAZAS zoper toženo stranko – organ. Tožbeni zahtevek v predmetni tožbi se nanaša na plačilo neplačanih obveznosti za obdobje od 1. 9. 2006 do 30. 4. 2007. Organ je poročila o predvajani glasbi v programih RTS Slovenija (play liste) kolektivnim organizacijam pošiljal v papirni obliki v originalu in kopije poročil pri organu ne obstajajo. Organ je ugotovil, da zahtevane informacije ne obstajajo v obliki dokumenta ali drugega dokumentarnega gradiva, zato jih prosilcu ne more posredovati, zato je zahtevo prosilca v celoti zavrnil.
Prosilec je dne 5. 8. 2013 vložil pritožbo zoper odločbo, organ pa jo je nato z dopisom z dne 5. 8. 2013, kot dovoljeno in pravočasno, vloženo s strani upravičene osebe, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v obravnavo Pooblaščencu. Pritožbi je organ priložil spis, v katerem so dokumenti, na podlagi katerih je vodil postopek za posredovanje informacij javnega značaja.
Prosilec v pritožbi navaja naslednje določbe: 85. člen Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZZDV), ki določa, da mora vsak davčni zavezanec v svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke, da omogočajo pravilno in pravočasno obračunavanje DDV in nadzor davčnega organa nad obračunavanjem in plačevanjem DDV, 86. člen ZZDV, ki določa, da mora davčni zavezanec zagotoviti hrambo računov, ki se nanašajo na dobave blaga ali storitev na ozemlju Slovenije ter računov, ki jih prejmejo od davčnih zavezancev, ki imajo sedež na ozemlju Slovenije, najmanj 10 let po poteku leta, na katero se računi nanašajo. Prosilec navaja tudi, da Zakon o avtorski in sorodnih pravicah v tretjem odstavku 159. člena določa, da je organ enkrat mesečno dolžan predložiti pristojni kolektivni organizaciji sporede oddajanih varovanih del. Na podlagi navedenih določb, bi po mnenju prosilca, organ z zahtevanimi informacijami moral razpolagati, saj bi nasprotno pomenilo, da organ krši ZZDV kakor tudi ZASP. Zraven tega prosilec meni, da organ ne piše seznamov na roko, temveč da ima vse evidence v elektronski obliki, ki jih nato natisne in pošlje v skladu s 159. členom ZASP pristojni kolektivni organizaciji. Prosilec navaja, da je SAZAS vložil tožbo proti organu za 19.374.733,06 EUR, navedeni znesek je organ navedel v letnih poročilih in moral tudi zagotoviti ustrezne rezervacije, prav iz naslova plačil za predvajanje glasbe, ki je predmet »play list«, v katere prosilec zahteva vpogled. Prosilec meni, da je nemogoče, da organ nima dokumentacije, na podlagi katere je tožen za 30 milijonov EUR (skupaj z obrestmi), saj bi to, po mnenju prosilca, pomenilo veliko malomarnost in utemeljen sum zlorabe javnih sredstev. Poleg vsega navedenega, pa je organ tudi imetnik številnih avtorskih del, ki jih predvaja in navedene sezname potrebuje tudi zato, da lahko od kolektivne organizacije uveljavlja ustrezno nadomestilo za predvajanje del, nad katerimi ima »imetništvo«. Prosilec torej ne verjame, da zahtevane informacije ne obstajajo, zato še naprej zahteva vpogled vanje.
Z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali zahtevane informacije javnega značaja pri organu obstajajo, je Pooblaščenec pri organu dne 17. 10. 2013 opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa.
Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja.
Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Pooblaščenec je zato dne, 17. 10. 2013, z namenom razjasnitve dejanskega stanja, pri organu opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP. Na ogledu je Pooblaščenec organ najprej pozval, naj podrobneje pojasni, na kakšen način pošilja »play liste« kolektivnim organizacijam in kako poslano hrani, če sploh. Organ je pojasnil, da uredniki pripravijo play liste oziroma program glasbe (vsak dan - popoldan, dopoldan dela to drug urednik), vmes so tudi govorne oddaje, za te se pripravi še posebna glasba. Urednik play liste pošlje na program tehniku. Tehnik na play listah označi glasbo, ki jo je predvajal iz CD-ja, traku ali preko Daleta plus. Organ je podrobneje pojasnil, da ima produkcijski sistem predvajanje programa Dalet plus od leta 2008. Pooblaščenec je vpogledal v Mediateko, digitalni arhiv, kjer organ hrani vse play liste od leta 2008 za 1. in 2. program, tretji program pa je na CD-ju od leta 2008. Organ je Pooblaščencu omogočil tudi vpogled v CD za tretji program, kjer se nahaja arhiv od leta 2008.
Pooblaščenec je želel, da mu organ pokaže še arhiv, kjer so shranjeni podatki v fizični – papirni obliki. Organ je Pooblaščenca peljal v arhiv, kjer organ hrani, po njegovih navedbah, vso obstoječo »papirno« dokumentacijo o play listah. Pooblaščenec je ugotovil, da arhiv v papirni obliki obstaja od julija 2007. Organ je dodatno pojasnil, da ima dokumente za leto 2007 shranjene iz razloga večje skrbnosti, čemur je botrovala tudi vložena tožba. Do januarja 2008 pa Služba za avtorske pravice ni imela na razpolago računalniške podpore za obdelavo podatkov, zato jih je pošiljala naprej kolektivnim organizacijam v papirni obliki, zaradi količine poslanih informacij pa kopij ni naredila.
Prosilec je v pritožbi navedel, da bi organ moral play liste hraniti na podlagi davčnih predpisov ter tudi na podlagi Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, ki določa, da so RTV organizacije dolžne enkrat mesečno predložiti pristojni kolektivni organizaciji sporede oddajanih varovanih del. Pooblaščenec je ugotovil, da organ razpolaga z dokumenti, ki izkazujejo izpolnjeno dolžnost organa, da pošlje pristojni kolektivni organizaciji sporede oddajanih varovanih del, vendar za obdobje, ki pa prosilca ne zanima – za obdobje od januarja 2008, za obdobje pred tem datumom pa zahtevani dokumenti ne obstajajo.
Glede domnevnih kršitev davčnih predpisov, na katere opozarja prosilec, Pooblaščenec poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, ali organ ravna pravilno, ker ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti v skladu z davčnimi predpisi. Pooblaščenec meni, da organ ne zatrjuje neresničnih dejstev, sploh ker bi mu tako sklicevanje lahko škodilo (npr. davčni nadzor, inšpekcijski postopek).
V pritožbenem postopku se je Pooblaščenec prepričal, da je organ pregledal vso razpoložljivo dokumentacijo, ob čemer se Pooblaščencu ni porodil nikakršen dvom v to, da organ pri tem ne bi bil temeljit in natančen. Prav tako se pri Pooblaščencu ni vzbudil sum, da bi organ skrival zahtevane dokumente, da jih ne bi želel izročiti prosilcu oziroma kasneje Pooblaščencu ali da bi organ, sebi v škodo, zatrjeval dejstva o neobstoju zahtevanih dokumentov, ki ne bi bila resnična. Organ je po presoji Pooblaščenca storil vse, kar je realno mogoče pričakovati od njega, saj je z vsemi razumnimi in razpoložljivimi možnostmi preveril, ali zahtevani dokumenti obstajajo.
Organ je v izpodbijani odločbi korektno in pravilno opisal svoje ugotovitve, da z zahtevanimi dokumenti – play listami za obdobje od 1. 9. 2006 do 30. 4. 2007, ne razpolaga. Pooblaščenec se je na podlagi navedenih argumentov in v okviru svojih pristojnosti v skladu z ZDIJZ sam prepričal in ugotovil, da v konkretnem primeru zahtevane informacije javnega značaja ne obstajajo.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da organ dejansko ne razpolaga z dokumenti, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Na tej podlagi je Pooblaščenec, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilke kot neutemeljeno zavrnil.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (UL RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Petra Lešnik Kromar, univ. dipl. prav.,
Svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka