Prosilec - Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij
+ -Številka: 090-261/2013/4
Kategorije: Osebni podatek
POVZETEK:
Prosilec je od Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij zahteval dokumente, ki se nanašajo na preveritev postopka premestitve določenega obsojenca v režim polodprtega oddelka. Organ je njegovo zahtevo v celoti zavrnil, s sklicevanjem na varstvo osebnih podatkov. Pooblaščenec je v postopku ugotovil, da organ ni presojal možnosti delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ. S prekritjem osebnih podatkov v zahtevanih dokumentih je prosilcu namreč mogoče delno ugoditi in mu posredovati anonimizirane dokumente, brez varovanih osebnih podatkov. Pooblaščenec je zato pritožbi delno ugodil in izpodbijano odločbo delno odpravil ter organu naložil, da prosilcu posreduje anonimizirane dokumente.
ODLOČBA:
Številka: 090-261/2013/4
Datum: 28. 1. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 252. člena ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………(v nadaljevanju prosilec) z dne 1. 12. 2013, zoper odločbo št. 090-2/2007/533, z dne 19. 11. 2013, izdalo Ministrstvo za pravosodje, Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij, Generalni urad, Jesenkova ulica 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se delno ugodi in se 1. točka izreka odločbe Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, št. 090-2/2007/533 z dne 19. 11. 2013, delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe, po pošti na naslov prosilca, posredovati fotokopijo:
- dokumenta št. 720-1854/2013/11 221001 z dne 2. 9. 2013, pri čemer je v celotnem dokumentu dolžan prekriti ime in priimek obsojenca;
- dokumenta št. 720-8/2011/92 z dne 30. 8. 2013, pri čemer je dolžan prekriti naslednje podatke: ime in priimek obsojenca v celotnem dokumentu, besedilo celotne točke VI.
2. V delu, v katerem je organ, v skladu s prejšnjo točko tega izreka, dolžan prekriti varovane osebne podatke, se pritožba prosilca zavrne.
3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilec je dne 5. 10. 2013 pri organu vložil zahtevo, v kateri med drugim navaja, da v skladu z ZDIJZ želi poročilo Uprave ZPKZ – Dob (720-1854/13/11-221001) in poročilo komisije UIKS, ker gre za utemeljen sum lažnega poročila in prikrivanja dejanskega stanja.
O zahtevi prosilca je organ dne 19. 11. 2013 izdal odločbo št. 090-2/2007/533 (dalje izpodbijana odločba), s katero je njegovo zahtevo v celoti zavrnil. Navaja, da se zahtevano poročilo nanaša na konkretnega obsojenca, zato je podana zakonska izjema varstva osebnih podatkov po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 4. 12. 2013 vložil pritožbo. Navaja, da gre pri obsojencu, za katerega zahteva poročilo, za obsodbo tajkuna, ki je tudi med prestajanjem zaporne kazni privilegiran. Ne strinja se z navedbami organa, da je treba varovati identiteto obsojenca, ker da gre za posameznika, o katerem so mediji in bralci cel mesec diskutirali v pismih bralcev, celo po TV in to vse s popolno identiteto, ker je šlo za javen sodni postopek. Po mnenju prosilca je bil posameznik kot zapornik deležen ugodnosti, ki mu ne pripadajo. Prosilca je zanimalo, po kakšnih kriterijih je bil po 4 dnevih od prihoda premeščen na polodprti oddelek, čeprav je bil obsojen na kazen nad 5 let, ima še odprte preiskave in preko 10 milijonov evrov neporavnave škode. Vztraja pri posredovanju zahtevanih dokumentov.
Ker je prosilec pritožbo vložil neposredno pri Pooblaščencu, jo je ta, v skladu z 239. členom ZUP, posredoval organu v preizkus procesnih predpostavk.
Pritožbo prosilca je organ dne 13. 12. 2013, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v obravnavo Pooblaščencu.
Ker organ odstopu pritožbe ni priložil vseh dokumentov, ki so predmet zahteve prosilca, ga je Pooblaščenec dne 2. 1. 2014 pozval, naj mu jih posreduje. Odgovor organa in zahtevane dokumente je Pooblaščenec prejel dne 9. 1. 2014. Organ mu je posredoval fotokopijo dokumenta št. 720-1854/2013/11-221001 z dne 2. 9. 2013 in fotokopijo dokumenta št. 720-8/2011/92 z dne 30. 8. 2013 (poročilo komisije).
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V predmetni zadevi ni sporno, da organ z zahtevano informacijo razpolaga (ne nazadnje jo je posredoval tudi Pooblaščencu), zato se je Pooblaščenec dalje ukvarjal z vprašanjem, ali gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja, ali pa je podana katera izmed zakonskih izjem, zaradi katerih se dostop lahko zavrne.
Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov. 3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Z vpogledom v zahtevana dokumenta št. 720-1854/2013/11 221001 z dne 2. 9. 2013 in št. 720-8/2011/92 z dne 30. 8. 2013 (poročilo komisije) je Pooblaščenec ugotovil, da oba vsebujeta osebne podatke. Poleg osebnih podatkov obsojenca, na katerega se dokumenta nanašata, dokumenta vsebujeta tudi osebne podatke javnih uslužbencev (generalnega direktorja zavoda, zaposlenih v zavodu in članov komisije, ki je pripravila poročilo). Ti podatki predstavljajo osebne podatke, za katere se v celoti uporablja Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1), ki v 1. točki 1. odstavka 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, za javni sektor opredeljene v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika, možnost te pa mora biti v javnem sektorju določena z zakonom. Pooblaščenec je tako v nadaljevanju ugotavljal, ali obstaja zakonska podlaga za posredovanje osebnih podatkov prosilcu oz. javnosti (tudi posredovanje osebnih podatkov javnosti je namreč eden izmed načinov obdelave osebnih podatkov).
Glede osebnih podatkov javnih uslužbencev gre ugotoviti, da ne gre za varovane podatke. Vsi osebni podatki javnih uslužbencev se v dokumentih pojavljajo v zvezi z opravljanjem njihovega dela, zato je pravna podlaga za razkritje podana v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ ne glede na morebitne izjeme od prostega dostopa (npr. izjeme varstva osebnih podatkov) dovoli dostop do informacij, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Ti podatki (povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca) torej niso varovani osebni podatki in je njihovo razkritje dopustno. Ni pa Pooblaščenec našel zakonske podlage za razkritje podatkov o imenu in priimku obsojenca. V tem delu Pooblaščenec ne more slediti pritožbenim navedbam prosilca, da je bilo sojenje posamezniku javno in da so iz tega razloga javni tudi vsi dokumenti, ki se nananšajo nanj v zvezi s prestajanjem zaporne kazni. Za obdelavo osebnih podatkov mora biti v javnem sektorju podana izrecna zakonska podlaga, ki je Pooblaščenec v konkretnem priemru ni našel, zato gre za varovane osebne podatke, ki predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 3. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ.
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti, na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP, izvedel preizkus, ali v konkretnem primeru morda, poleg izjeme iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, obstaja še katera izmed preostalih možnih izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Na podlagi skrbnega pregleda obravnavanih dokumentov je Pooblaščenec ugotovil, da v njih ni nobene druge izjeme od prosto dostopnih informacij.
Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v zahtevanih dokumentih, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je mogoče prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov. Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljeno v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 in št. 119/2007; v nadaljevanju Uredba) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 21. člen Uredbe določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).
Pooblaščenec ocenjuje, da je v obravnavanem primeru mogoče uporabiti institut delnega dostopa. S prekritjem varovanih osebnih podatkov, na način, kot je določeno v izreku te odločbe, se namreč onemogoči prepoznavnost in določljivost posameznika, obsojenca, na katerega se nanašajo varovani osebni podatki. Po izvedeni anonimizaciji zahtevanih dokumentov namreč ni mogoče razbrati podatkov o konkretnem obsojencu, glede katerega je anonimizacija izvedena. Varovani osebni podatki, ki so vsebovani v zahtevanih dokumentih, s prekritjem postanejo anonimizirani, kar pomeni, da je identifikacija posameznika onemogočena. Z anonimizacijo se torej izgubita prepoznavnost in določljivost posameznika, iz česar izhaja, da z razkritjem anonimiziranih dokumentov ne more priti do posega v varstvo osebnih podatkov.
Pooblaščenec še pojasnjuje, da je standard določljivosti fizičnih oseb, kot ga v 2. točki 6. člena določa ZVOP-1, zaradi t.i. erga omnes učinka ZDIJZ treba presojati z vidika splošne javnosti in ne z vidika konkretnega prosilca. Navedeno pomeni, da se je treba v konkretnem primeru vprašati, ali javnost (in ne prosilec, ki lahko razpolaga z več podatki kot javnost) na podlagi anonimiziranih dokumentov, ki so predmet zahteve prosilca, lahko določi posameznika, za katerega je v tej odločbi določeno, da ga ni dopustno identificirati. Pooblaščenec ugotavlja, da je v konkretnem primeru odgovor na to vprašanje nikalen, ker javnost tega posameznika ne bi mogla identificirati brez velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali veliko vloženega časa. Na tem mestu pa je treba poudariti, da se zaveza ohraniti varovane osebne podatke zaupne nanaša prav na vse, ki so se z njimi seznanili na kakršenkoli način.
Pooblaščenec zaključuje, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca delno ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka odločbe. Pooblaščenec je pritožbo prosilca v delu, v katerem je v posredovanem dokumentu organ dolžan prekriti varovane osebne podatke, kot neutemeljeno, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 - uradno prečiščeno besedilo; ZUT), oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka