Prosilec - Občina Ormož
+ -Številka: 090-259/2013/5
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilec je na organ naslovil zahtevo, da želi pridobiti pravne podlage, ki omogočajo nakazilo presežkov v proračun občine in dodatna mnenja, ki si jih je občinska uprava pridobila v zvezi s presežki prihodkov nad odhodki posamezne GJS. Organ je zahtevo zavrnil, saj z vsebinsko ustreznimi dokumenti ne razpolaga. Prosilec se je zoper odločitev pritožil. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, zato je pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-259/2013/5
Datum: 14. 1. 2014
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………………… (v nadaljevanju prosilec) z dne 2. 12. 2013, zoper odločitev Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož (v nadaljevanju organ), št. 090-11/2013 01/29 z dne 26. 11. 2013, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 2. 12. 2013 zoper odločitev Občine Ormož, št. 090-11/2013 01/29 z dne 26. 11. 2013, se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 22. 11. 2013 na organ po elektronski pošti naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zaprosil za posredovanje pravne podlage, ki omogočajo nakazilo presežkov v proračun občine in dodatna mnenja, ki si jih je občinska uprava pridobila v zvezi s presežki prihodkov nad odhodki posamezne GJS. Prosilec je dokumentacijo zahteval v obliki fotokopij.
Organ je prosilcu dne 26. 11. 2013 izdal odločitev oziroma posredoval dopis št. 090-11/2013 01/29, hkrati z odločitvijo je prosilcu posredoval še fotokopijo dopisa 419-1/2011/4 z dne 20. 2. 2012, z nazivom zadeve: Namenska sredstva. Organ je na koncu svoje odločitve pojasnil, da si je druga mnenja in priporočila v zvezi s predmetno vsebino pridobil ustno ali preko telefona ter da drugih mnenj kot posredovanih, nima.
Prosilec je dne 2. 12. 2013 vložil pritožbo zoper odločitev organa, organ pa jo je nato z dopisom z dne 5. 12. 2013, kot dovoljeno in pravočasno, vloženo s strani upravičene osebe, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v obravnavo Pooblaščencu. Pritožbi je organ priložil spis, v katerem so dokumenti, na podlagi katerih je vodil postopek za posredovanje informacij javnega značaja.
Prosilec v pritožbi navaja, da je nadzorni odbor dne 11. 10. 2013 v Končnem poročilu o opravljenem nadzoru Zaključnega računa za leto 2012 ugotovil, da se ne ujemajo podatki o namenskih sredstvih ravnanja in odlaganja odpadkov z dejanskim stanjem. Župan je v ugovoru na osnutek poročila zapisal: Občinska uprava je ponovno proučila pravne podlage in pridobila dodatna mnenja, ki potrjujejo, da presežki prihodkov nad odhodki posamezne gospodarske javne službe niso namenski prihodki. Ker nadzorni odbor ni našel pravnih podlag za prenos viškov koncesionarja v občinski proračun, je prosilec, kot navaja, naslovil na župana občine zahtevo za dostop do informacij javnega značaja za fotokopije dodatnih mnenj. Prosilec navaja, da je prejel le fotokopijo dopisa št. 419-1/2011/4 z dne 20. 2. 2012, z nazivom Namenska sredstva s strani Ministrstva za finance. To pa je dopis, na katerega se je nadzorni odbor že skliceval v Končnem poročilu zbiranja in porabi namenskih sredstev za komunalne odpadke v letu 2012. V tem dopisu Ministrstvo za finance priporoča občini, da skrbno prouči pravne podlage za nakazilo presežkov v proračun občine. Glede na dejstvo, da je župan v ugovoru navedel, da si je občinska uprava pridobila dodatna mnenja, prosilec meni, da dopis iz leta 2012 ni dodatno mnenje, saj je s tem mnenjem nadzorni odbor že seznanjen. Prosilec ponovno prosi za dodatna mnenja, ki jih je zahteval in tudi za pravne podlage za prenos presežkov v proračun občine.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma ugotavlja, da je organ na podlagi vložene zahteve prosilcu odgovoril z dopisom (odločitvijo), s katerim mu je posredoval zahtevane informacije s katerimi razpolaga. Prosilec se z odločitvijo organa ne strinja in zatrjuje, da mu organ ni posredoval vseh informacij, ki jih je zahteval.
Pooblaščenec nadalje ugotavlja, da gre v konkretnem primeru za pritožbo prosilca na podlagi 2. odstavka 27. člena ZDIJZ, ki določa, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru iz četrtega odstavka 25. člena tega zakona ali če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval v skladu z drugim in četrtim odstavkom 17. člena. V tem primeru gre torej za pritožbo, ko prosilec meni, da ni prejel informacije, ki jo je zahteval, ampak neko drugo, organ pa o njegovi zahtevi po posredovanju želene informacije ni odločal.
Četrti odstavek 25. člena ZDIJZ, za razliko od ostalih določb v tem členu, ne določa načina posredovanja informacij. Predvideva namreč način ravnanja stranke v primeru, ko organ njeni zahtevi ugodi in ji posreduje informacije javnega značaja, vendar pa je prosilec mnenja, da to niso informacije, ki jih je zahteval.
Iz navedenega izhaja, da v konkretnem primeru organ zahteve prosilca ni zavrnil, temveč mu je ugodil in mu posredoval zahtevane podatke, vendar prosilec vztraja, da informacija, ki jo je prejel, ni informacija, ki jo je zahteval. Organ je namreč prosilcu posredoval fotokopijo dopisa Ministrstva za finance št. 419-1/2011/4 z dne 20. 2. 2012, z nazivom zadeve: Namenska sredstva, prosilec pa je želel druga mnenja in pravne podlage v zvezi s prerazporejanjem sredstev v proračun občine.
Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa.
Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja.
Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Organ je ob odstopu pritožbe, dne 5. 12. 2013 Pooblaščencu, poslal svoje stališče in pojasnilo glede prosilčevih navedb v pritožbi. Navaja, da nadzorni odbor že več let nadzira, preverja in izdaja priporočila županu in občinski upravi, ki se nanašajo na namenska sredstva iz naslova ravnanja in odlaganja komunalnih odpadkov. Ker občina določenih prihodkov, ki se v proračunu zbirajo kot prihodki iz naslova komunalnih odpadkov, ni opredelila kot namenskih prihodkov, je nadzorni odbor to v svojem poročilu navedel kot nepravilnost in županu priporočal, naj to odpravi. Ker se organ s to ugotovitvijo ni strinjal, si je pridobil mnenje Ministrstva za finance št. 419-1/2011/4 z dne 20. 2. 2012, s katerim je bil seznanjen tudi nadzorni odbor. Iz mnenja je razvidno, navaja organ, da je pravilno stališče organa in ne nadzornega odbora, saj je ministrstvo med drugim zapisalo, da presežek nad odhodki posamezne gospodarske javne službe v skladu z Zakonom o javnih financah (UL RS, št. 11/11) ni namenski prihodek občinskega proračuna. Občinska uprava je ponovno proučila pravne podlage in si pridobila mnenja ustno in preko telefona in ne pisnih mnenj. Mnenja, ki jih je občina torej pridobila ustno ali preko telefona, ne obstajajo v materializirani obliki, organ pa jih tudi ni dolžan ustvariti v pisni obliki.
Pooblaščenec je dne 11. 12. 2013 organ pozval k dodatnemu pojasnilu, pri čemer ga je tudi opozoril, da mora v pojasnilu navajati resnico in ne sme ničesar zamolčati.
Organ je dne 17. 12. 2013 Pooblaščencu poslal pojasnilo št. 090-11/2013 01/29, kjer je poleg enakih pojasnil, kot že v dopisu z dne 5. 12. 2013, navedel še, da je občinska uprava ponovno proučila pravne podlage, ki urejajo poslovanje organa s področja izvajanja gospodarskih javnih služb, in sicer naslednje interne akte: Odlok o gospodarskih javnih službah v Občini Ormož, Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanje s komunalnimi odpadki, Odlok o koncesiji za izvajanje gospodarske javne službe ravnanje s komunalnimi odpadki, Odlok o koncesiji za izvajanje gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov, Odlok o načinu izvajanja gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov, Koncesijsko pogodbo za izvajanje gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov, Koncesijsko pogodbo za izvajanje gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Namenska sredstva pa opredeljuje 43. člen Zakona o javnih financah. Organ je pojasnil še, da o ustnih razgovorih ne obstajajo uradni zaznamki ali drugi podobni zapisi.
Pooblaščenec poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, ali organ ravna pravilno, ko (in na kakšen način) prerazporeja sredstva v občinskem proračunu ter ali ima za takšno postopanje kakšno pravno podlago (ali pridobljena mnenja) ali ne. V pritožbenem postopku se je Pooblaščenec prepričal, da je organ pregledal vso razpoložljivo dokumentacijo, ob čemer se Pooblaščencu ni porodil nikakršen dvom v to, da organ pri tem ne bi bil temeljit in natančen. Prav tako se pri Pooblaščencu ni vzbudil sum, da bi organ skrival zahtevane dokumente, da jih ne bi želel izročiti prosilcu oziroma kasneje Pooblaščencu ali da bi organ, sebi v škodo, zatrjeval dejstvo o neobstoju mnenj, ki ne bi bilo resnično.
Organ je v izpodbijani odločitvi korektno in pravilno opisal svoje ugotovitve, da z zahtevanimi dokumenti – mnenji, ki si naj bi jih občinska uprava pridobila v zvezi s presežki prihodkov nad odhodki posamezne gospodarske javne službe ter konkretno in natančno pravno podlago, ki sama po sebi omogoča nakazilo presežkov v proračun občine, ne razpolaga. Pooblaščenec se je na podlagi navedenih argumentov in svojih pristojnosti v skladu z ZDIJZ sam prepričal in ugotovil, da v konkretnem primeru zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja.
Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da organ dejansko ne razpolaga z dokumentom, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Na tej podlagi je Pooblaščenec na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (UL RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka