Prosilec - Okrajno sodišče v Ljubljani
+ -Številka: 090-253/2013/7
Kategorije: Ali dokument obstaja, Kršitev postopka, Osebni podatek
POVZETEK:
Prosilec je od organa zahteval vpogled v dokumentacijo, iz katere izhaja prisotnost sodnikov pravdnega oddelka v času od 1. 4. 2011 do 30. 5. 2012 ter vpogled v spis št. Su 1-8/2013 oz. Su 36/2013. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, v obrazložitvi pa navedel le, da z dokumenti, iz katerih bi izhajala prisotnost sodnikov pravdnega oddelka ne razpolaga. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec prejel obvestilo organa, da je naknadno ugotovil, da razpolaga s podatki o prisotnosti sodnikov pravdnega oddelka v času od 1. 4. 2011 do 30. 5. 2012, in sicer je izpis možen iz sistema MFERAC, zato jih je prosilcu naknadno posredoval, pri čemer pa je na dokumentih prekril davčno številko in razlog odsotnosti, razen službeno odsotnost. Pooblaščenec je tako pritožbo v tem delu zahtevo prosilca zavrnil, saj je organ ravnal pravilno, ko je prosilcu posredoval zahtevani dokument, pri čemer je prekril podatke, ki predstavljajo izjemo varstva osebnih podatkov. Zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na vpogled v spis št. Su 1-8/2013 oz. Su 36/2013 pa je Pooblaščenec vrnil organu v ponovno odločanje iz razloga pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji, saj se organ v izpodbijani odločbi v nobenem delu ni opredelil do zahteve prosilca v tem delu, niti ni ugotovil vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločitev.
ODLOČBA:
Številka: 090-253/2013/7
Datum: 17. 1. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odstavka 248 člena ter 1. in 3. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, Miklošičeva 10, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. Su 1-8/2013 z dne 19. 11. 2013, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca zoper odločbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, št. Su 1-8/2013 z dne 19. 11. 2013, se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se zadeva v delu, ki se nanaša na 2. točko zahteve prosilca, vrne organu v ponovno odločanje. Organ je dolžan o zadevi odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
2. V delu zahteve, ki se nanaša 1. točko zahteve prosilca, se pritožba prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 28. 8. 2013 na organ vložil zahtevo za vpogled v:
1. dokumente, na podlagi katerih mu je sodišče posredovalo seznam odsotnosti sodnikov pravdnega oddelka v času od 1. 4. 2011 do 30. 5. 2012;
2. dokumente v zadevi št. Su 1-8/2013 oz. Su 36/2013.
O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. Su 1-8/2013 z dne 19. 11. 2013, s katero je zahtevo prosilca zavrnil. Organ v odločbi pojasnjuje, da je prosilcu posredoval evidenčni list odsotnosti sodnikov pravdnega oddelka, vpogleda v dokumente, na podlagi katerih je bil evidenčni list narejen, pa prosilcu ne morejo omogočiti iz razloga varstva osebnih podatkov.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 1. 12. 2013 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je zahteval dokumente, ki izkazujejo prisotnost/odsotnost sodnikov po posameznih dnevih v določenih terminih, kar pa je sodišče neupravičeno zavrnilo, pri čemer pa ga ne zanima razlog odsotnosti, ampak le dejstvo, da je bil določen sodnik odsoten na določen dan. Dodatno prosilec še navaja, da mu je bil neupravičeno zavrnjen dostop tudi do dokumentov v zadevah št. Su 1-8/2013 oz. Su 36/2013.
Pooblaščenec je dne 4. 12. 2013 prejel dopis organa št. Su 1-8/2013, s katerim Pooblaščencu v odločanje odstopa pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pooblaščenec je dne 11. 12. 2013 z dopisom št. 090-253/2013/2 pozval organ k posredovanju celotne dokumentacije, ki je predmet zahteve prosilca ter k posredovanju pojasnila, na kakšen način se vodi evidenca prisotnosti sodnikov.
Organ je na poziv Pooblaščenca odgovoril z dopisom št. Su 1-8/2013 z dne 16. 12. 2013, v katerem navaja, da nima vzpostavljenega elektronskega evidentiranja prisotnosti zaposlenih. Za sodnike se tako vodi le seznam prisotnosti/odsotnosti preko sistema MFERAC, kot to velja tudi na ostalih sodiščih. Seznam prisotnosti/odsotnosti, kakršen je bil posredovan prosilcu, je bil tako izdelan na podlagi podatkov iz sistema MFERAC. Dodatno je organ pojasnil, da so v zadevah št. Su 1-8/2013 oz. Su 36/2013 evidentirani različni dopisi npr. sporočila za javnost, odgovori na novinarska vprašanja, zahteve po ZDIJZ, ipd.. Organ je dopisu priložil seznam odsotnosti sodnikov pravdnega oddelka v času od 1. 4. 2011 do 30. 5. 2012, iz katerega pa niso razvidni dnevi odsotnosti posameznih sodnikov, ampak le skupno število dni odsotnosti, kot tudi dokumentacijo iz zadeve št. Su 1-8/2012 in Su 1-8/2013, vendar le v tistem delu, ki se nanaša na prosilca.
V telefonskem pogovoru z dne 18. 12. 2013 je organ pojasnil, da prosilca ni pozval k izjasnitvi, ali želi v zadevah št. Su 1-8/2013 oz. Su 36/2013 vpogledati le v zadeve, ki se nanašajo izključno nanj, ali tudi v vse druge dokumente, ki so evidentirani pod navedenima številkama. Glede evidentiranja zaposlenih pa je organ ponovno pojasnil, da je bil seznam prisotnosti/odsotnosti sodnikov, ki je že bil posredovan prosilcu, narejen na podlagi ročno vnesenih podatkov v sistem MFERAC s strani kadrovske službe, in sicer za namen obračuna plač.
Dne 7. 1. 2014 je organ v telefonskem pogovoru še dodatno pojasnil, da je bil šele naknadno, torej po že izdani odločbi prosilcu, seznanjen z možnostjo izpisa seznama odsotnosti sodnikov pravdnega oddelka v času od 1. 4. 2011 do 30. 5. 2012 iz sistema MFERAC, in sicer v obliki, iz katere je razvidna odsotnost pravdnega sodnika po posameznih dnevih. Organ je še povedal, da v njegovem interesu ni prikrivanje podatkov prosilcu, zato mu jih bo nemudoma posredoval.
Dne 9. 1. 2014 je Pooblaščenec v vednost prejel dopis organa št. Su 1-8/2014, iz katerega izhaja, da je organ prosilcu posredoval seznam odsotnosti sodnikov pravdnega oddelka v času od 1. 4. 2011 do 30. 5. 2012, po dnevih, kot je zahteval prosilec v 1. točki zahteve.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pri odločanju po ZDIJZ je prvotnega pomena pravilna uporaba pojma oziroma definicije informacije javnega značaja. Organ namreč odloča po ZDIJZ le, če gre za informacijo javnega značaja, ne pa za kakšen drug dokument, podatek, informacijo, odgovor ali neobstoječo oziroma nematerializirano vsebino. 4. člen ZDIJZ opredeljuje pojem informacija javnega značaja; to je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedenega izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
1. da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
2. da organ z njo razpolaga,
3. da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ zahtevo prosilca zavrnil, ne da bi se pri tem konkretno opredelil do vseh dokumentov, ki naj bi bili predmet njegove presoje. Prosilec je namreč zahteval vpogled v:
1. dokumente, na podlagi katerih mu je sodišče posredovalo seznam odsotnosti sodnikov pravdnega oddelka v času od 1. 4. 2011 do 30. 5. 2012 ter
2. dokumente v zadevi št. Su 1-8/2013 oz. Su 36/2013.
Organ se v izreku in obrazložitvi izpodbijane odločbe ni opredelil do vseh delov zahteve prosilca. V izpodbijani odločbi se opredeljuje le do zahteve prosilca iz 1. točke, v nobenem delu pa se ne opredeljuje glede zahteve prosilca iz 2. točke.
Pooblaščenec po pregledu izpodbijane odločbe ugotavlja, da slednja, glede zahteve prosilca iz 2. točke, ne vsebuje elementov iz 1. in 2. točke 214. člena ZUP, kar pomeni, da organ skladno z ZUP ni opravil ugotovitvenega postopka, v katerem bi popolno ugotovil resnično dejansko stanje in v ta namen ugotovil vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (načelo materialne resnice). 1. odstavek 138. člena ZUP določa, da je pred izdajo odločbe treba ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe takšnega ravnanja organa ni mogoče razbrati.
Zaradi ugotovljene pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji je bilo treba, na podlagi 3. odstavka 251. člena ZUP, prvostopenjsko odločbo delno odpraviti in zadevo, v delu, ki se nanaša na 2. točko zahteve prosilca, vrniti organu v ponovno odločanje, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Organ je dolžan pri ponovnem postopku oblikovati odločbo tako, da bo vsebovala vse sestavine iz 214. člena ZUP. V ponovljenem postopku se mora organ opredeliti do posameznih dokumentov iz zadeve št. Su 1-8/2013 oz. Su 36/2013 in v zvezi s tem, za vsak posamičen dokument, presoditi, ali je podana katera izmed izjem iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Če katera od izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ obstaja, mora organ v ponovljenem postopku presoditi tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa (7. člen ZDIJZ) in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov. Organ mora, če je v dilemi, ali prosilec želi prejeti le dokumente iz zadeve št. Su 1-8/2013 oz. Su 36/2013, ki se nanašajo izključno nanj, ali vse dokumente iz navedenih zadev, pred odločitvijo prosilca pozvati na dopolnitev oz. na izjasnitev o zahtevi in mu, skladno z 2. odstavkom 18. člena ZDIJZ in 7. členom ZUP, nuditi ustrezno pomoč, ki bi lahko pripomogla k določnejši oz. pravilni opredelitvi prosilčeve zahteve. Razjasniti mora vprašanje, katere konkretne dokumente želi prosilec (ali le dokumente, ki se nanašajo izključno nanj, ali vse dokumente iz konkretnih zadev). Ob tem mora prosilcu pojasniti, kakšni dokumenti vse se nahajajo v konkretni zadevi, npr. novinarska vprašanja, različne zahteve prosilcev po ZDIJZ ipd..
Vrnitev zadeve v ponovno odločanje Pooblaščenec utemeljuje tudi z razlogi ekonomičnosti postopka. Poseben vidik načela ekonomičnosti iz 14. člena ZUP je tudi načelo učinkovitosti, ki od organov zahteva, da se preskrbi vse, kar je potrebno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in za zavarovanje pravic strank ter javnih koristi. To pa bo najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, ker se zahteva prosilca nanaša na dokumente, ki so del dokumentarnega gradiva organa, zato organ razpolaga z vso dokumentacijo, ki je z zahtevanimi dokumenti povezana, hkrati pa tudi, glede na to, da organ pozna širši vidik zadeve, povezane z zahtevanimi dokumenti, najlažje ugotovi, kateri dokumenti so predmet zahteve in v katerem delu predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja.
Glede zahteve prosilca iz 1. točke pa Pooblaščenec pojasnjuje, da je v pritožbenem postopku od organa v vednost prejel dopis št. Su 1-8/2013 z dne 8. 1. 2014, iz katerega nedvomno izhaja, da je organ prosilcu naknadno, dne 8. 1. 2014, posredoval poimenski seznam odsotnosti sodnikov pravdnega oddelka za obdobje od 1. 4. 2011 do 30. 5. 2012, po posameznih dnevih, kot je to zahteval prosilec v 1. točki zahteve, pri čemer pa je prekril podatek o davčni številki ter razlogu odsotnosti, razen službeno odsotnost.
Pooblaščenec pojasnjuje, da je organ ravnal pravilno, ko je na seznamu odsotnosti sodnikov pravdnega oddelka za obdobje od 1. 4. 2011 do 30. 5. 2012 prekril podatek o davčni številki posameznega sodnika ter razlogu odsotnosti, npr. redni dopust, bolniška odsotnost, razen službene odsotnosti. Davčna številka sodnika namreč nedvomno predstavlja njegov varovani osebni podatek, vzroki odsotnosti (podatki o odsotnosti zaradi izrabe letnega dopusta, podatki o odsotnosti iz zdravstvenih razlogov, dopust za nego in varstvo otroka) pa niso neposredno povezani z opravljanjem javne funkcije (gre za pravice, ki pripadajo vsem zaposlenim), obenem pa ne gre neposredno za izvrševanje te javne funkcije. Po oceni Pooblaščenca ne gre za podatke, glede katerih bi bilo mogoče uporabiti izjemo od izjem iz 3. odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedeni podatki tako predstavljajo varovane osebne podatke in jih prosilcu ni dopustno posredovati. Drugače je, kadar je vzrok za odsotnost npr. službena pot, ko gre seveda po sami naravi stvari za podatek, ki je povezan z opravljanjem sodnikovega dela.
Glede na ugotovljeno Pooblaščenec zaključuje, da je organ prosilcu posredoval vse zahtevane informacije, ki so predmet njegove zahteve pod 1. točko, pri čemer je ravnal v skladu z določbami ZVOP-1 in na dokumentih prekril podatke, ki predstavljajo izjemo iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Pritožba prosilca se zato v tem delu, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, zavrne, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
V tem postopku posebni stroški niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 - UPB5 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper 1. točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, niti upravni spor. Zoper 2. in 3. točko izreka te odločbe lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Tanja Švab, dipl.upr.ved.,
Raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka