Prosilec - Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij
+ -Številka: 090-132/2013
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilec je zahteval dostop do različnih informacij, povezanih s pravico dostopa do informacij javnega značaja, pogojnimi odpusti in prostimi izhodi obsojencev, ki prestajajo kazen zapora. Organ je v zavrnilni odločbi navedel, da z zahtevanimi informacijami ne razpolaga. Pooblaščenec je ugotovil, da se del informacij, ki jih zahetva prosilec, nahaja v objavljenih predpisih, zato je prosilca v tem delu napotil na ZIKS-1 in podzakonski akt, ki sta objavljena v Uradnem listu RS. Glede preostalega dela zahtevanih informacij je Pooblaščenec ugotovil, da organ res ne razpolaga z dokumenti, iz katerih bi te informacije izhajale, zato je pritožbo v tem delu zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-132/2013/3
Datum: 4. 12. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), in prvega odstavka 248. člena ter prvega ter drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 14. 5. 2013, zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, Jesenkova ulica 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-2/2007/262, z dne 29. 4. 2013, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O :
1. Pritožbi prosilca z dne 14. 5. 2013 zoper odločbo organa št. 090-2/2007/262, z dne 29. 4. 2013 se delno ugodi v delu, ki se nanaša na 3. točko zahteve, in sicer glede 53 ur prostih izhodov, in na 4. točko zahteve, in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči:
- prosilca se napoti, da se z informacijami, ki se nanašajo na 3. točko zahteve, in sicer glede 53 ur prostih izhodov, seznani v drugem odstavku 77. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki je objavljen v Uradnem listu RS, št. 22/2000, 52/2002-ZDU-1, 110/2002-ZDT-B, 113/2005-ZJU-B, 70/2006, 110/2006-UPB1, 76/2008, 40/2009, 9/2011-ZP-1G, 96/2012-ZPIZ-2, 109/2012;
- prosilca se napoti, da se z informacijami, ki se nanašajo na 4. točko zahteve, seznani v prvem in tretjem odstavku 77. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki je objavljen v Uradnem listu RS, št. 22/2000, 52/2002-ZDU-1, 110/2002-ZDT-B, 113/2005-ZJU-B, 70/2006, 110/2006-UPB1, 76/2008, 40/2009, 9/2011-ZP-1G, 96/2012-ZPIZ-2, 109/2012 in v prvem odstavku 79. člena Pravilnika o izvrševanju kazni zapora, ki je objavljen v Uradnem listu RS, št. 102/2000, 127/2006, 112/2007, 62/2008, 76/2008-ZIKS-1C, 19/2009, 86/2009, 109/2012-ZIKS-1E in 51/2013.
2. V preostalem delu se pritožba prosilca z dne 14. 5. 2013 zavrne.
3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Organ je dne 7. 3. 2013 prejel zahtevo, v kateri prosilec zahteva, da mu organ v elektronski obliki ali v obliki fotokopij posreduje naslednje dokumente:
1. dokument, ki izkazuje, kako organ seznanja obsojence o načinu in pogojih dostopa do informacij javnega značaja;
2. dokument, ki izkazuje, da je pogoj za pogojni odpust obvezno koriščenje izven zavodskih ugodnosti;
3. dokument, ki izkazuje možnost različnih časovnih intervalov pri dodelitvi obsojencem izven zavodskih ugodnosti pet, dvanajst, devetindvajset in triinpetdeset urnih prostih izhodov;
4. dokument, ki izkazuje kriterije za različne intervale dodelitve prostih izhodov obsojencem.
Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo št. 090-2/2007/262, z dne 29. 4. 2013. V obrazložitvi odločbe je navedel, da v konkretnem primeru informacija javnega značaja, kot jo zahteva prosilec, ne obstaja. Da bi zadostil zahtevi prosilca, bi moral organ »ustvariti« novo informacijo javnega značaja, česar pa organi, zavezanci po ZDIJZ, niso dolžni. Organi niso dolžni informacij obdelovati ali analizirati tako, da bi po kriterijih ali kategorijah, ki jih zahtevajo prosilci, iz neobdelanih in razpršenih podatkov ustvarili nov dokument, ki bi prosilcu omogočal neposredno seznanitev z informacijo. Organ je pojasnil, da podeljevanje zunajzavodskih ugodnosti urejata 77. člen Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZIKS-1) in Pravilnik o izvrševanju kazni zapora (Uradni list RS št. 102/00 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Pravilnik). Predpisa sta javno dostopna na spletni strani Ministrstva za pravosodje, prosilec pa jih lahko dobi tudi v knjižnici organa.
Prosilec je v pritožbi, ki jo je organ prejel dne 14. 5. 2013, izrazil prepričanje, da zahtevane informacije morajo obstajati, saj se morajo organi ravnati v skladu z ZUP ali pa drugih zakonskih ali podzakonskih aktih, tudi v primeru odločanja po prostem poudarku. V zvezi z dokumentom v 1. točki zahteve je prosilec navedel, da je obsojence treba seznanjati o načinu in pogojih dostopa do informacij javnega značaja. Glede preostalih točk zahteve pa je navedel, da praksa članov strokovnih skupin potrjuje dejstvo, da se ravnajo po nekih kriterijih, ki niso zapisani v ZIKS-1 ali v Pravilniku, ampak v kakšnem drugem aktu.
Organ po prejemu pritožbe prosilca svoje odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-2/2007/325, z dne 4. 6. 2013, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Ker je organ zahtevo prosilca zavrnil, ker pogoj iz 2. točke ni bil izpolnjen, prosilec pa o tem dvomi, je bilo treba v obravnavanem primeru rešiti vprašanje, ali organ razpolaga z zahtevanimi informacijami.
Kot izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Prosilec v pritožbi le pavšalno navaja, da je obsojence treba seznanjati o načinu in pogojih dostopa do informacij javnega značaja, zato je Pooblaščenec pregledal relevantno zakonodajo. Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja iz drugega odstavka 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS) je konkretizirana v ZDIJZ, v katerem so med drugim določeni načini in pogoji dostopa do informacij javnega značaja, ki veljajo za vsakogar (npr. kakšna mora biti vsebina zahteve, kdo odloča o zahtevi, v kolikšnem roku je treba odločiti o zahtevi, stroški posredovanja,…). Obveščanju prosilcev o postopku dostopa do informacij javnega značaja pri konkretnem organu je namenjen katalog informacij javnega značaja, ki ga je, na podlagi 8. člena ZDIJZ, dolžan vsak organ redno vzdrževati in na primeren način javno objavljati ter prosilcu dati na vpogled. Vsebina kataloga informacij javnega značaja je podrobneje urejena v II. poglavju Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 s spremembami in dopolnitvami). Pooblaščenec po pregledu ZDIJZ in Uredbe ugotavlja, da nobena določba ne zavezuje organa, da bi obsojence na kakšen poseben način seznanjal z načini in pogoji dostopa do informacij javnega značaja. Pooblaščenec je pregledal še določbe ZIKS-1 in Pravilnika ter ugotovil, da tudi področna zakonodaja, ki se nanaša na obsojence, ne predvideva obveznosti organa, da seznanja obsojence z načinom in pogoji dostopa do informacij javnega značaja. Organ torej obsojencev ni dolžan izrecno seznanjati z načinom in pogoji dostopa do informacij javnega značaja, iz česar logično izhaja, da o tem tudi ni dolžan izdelati dokumentov (poleg kataloga informacij javnega značaja, ki je namenjen vsem prosilcem). Upoštevaje vse navedeno Pooblaščenec ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga z dokumenti, ki bi izkazovali, kako seznanja obsojence o načinu in pogojih dostopa do informacij javnega značaja.
Točke 2., 3. in 4. zahteve prosilca se nanašajo na zunajzavodske ugodnosti. Kot je pojasnil že organ v izpodbijani odločbi, to področje urejata ZIKS-1 in Pravilnik. V 2. točki zahteve je prosilec zahteval dokument, ki izkazuje, da je pogoj za pogojni odpust obvezno koriščenje zunaj zavodskih ugodnosti. Pogojni odpust je urejen v členih od 105. do 108. ZIKS-1 in v členih 127. do 131. Pravilnika, vendar nobeden izmed teh členov ne določa, da je pogoj za pogojni odpust obvezno koriščenje zunaj zavodskih ugodnosti. Pooblaščenec zato ne vidi razloga, da ne bi sledil ugotovitvi organa in zaključil, da zahtevana informacija ne obstaja. V 3. točki zahteve je prosilec zahteval dokument, ki izkazuje možnost različnih časovnih intervalov pri dodelitvi obsojencem zunaj zavodskih ugodnosti pet, dvanajst, devetindvajset in triinpetdeset urnih prostih izhodov. V 4. točki zahteve pa je prosilec zahteval dokument, ki izkazuje kriterije za različne intervale dodelitve prostih izhodov obsojencem. 77. člen ZIKS-1, na katerega je organ tudi napotil prosilca, ureja ugodnosti obsojencev, med katere sodi tudi prost izhod iz zavoda. Navedeni člen v drugem odstavku določa, da se sme obsojencu prost izhod iz zavoda dodeliti do petkrat mesečno in sme trajati do 53 ur, ne določa pa drugih časovnih intervalov, kot jih v zahtevi navaja prosilec. Nadalje tretji odstavek 77. člen ZIKS-1 v povezavi s prvim odstavkom določa, katere kriterije je treba upoštevati pri odločanju o dodelitvi posamezne vrste ugodnosti obsojencu. Podeljevanje ugodnosti podrobneje ureja tudi Pravilnik v 79., 80., 81., 82., 83. in 109. členu. Prvi odstavek 79. člena Pravilnika določa, katere kriterije je treba upoštevati pri podeljevanju in izbiri ugodnosti obsojencev. Pooblaščenec ugotavlja, da se vse navedene določbe o kriterijih uporabljajo tudi pri določitvi prostega izhoda (znotraj največjega dopustnega obsega 53 ur), ki je ena izmed ugodnosti, ki jih direktor zavoda lahko podeli obsojencu. Po presoji Pooblaščenca lahko prosilec vsaj del zahtevanih informacij pridobi v navedenih določbah ZIKS-1 in Pravilnika, in sicer podatek o 53 urah prostega izhoda v drugem odstavku 77. člena ZIKS-1 in podatek o kriterijih za dodelitev različnih intervalov prostih izhodov v prvem in tretjem odstavku 77. člena ZIKS-1 in v prvem odstavku 79. člena Pravilnika.
Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil, pri čemer je v obrazložitvi navedel, da informacija javnega značaja, kot jo zahteva prosilec, ne obstaja. V nadaljevanju izpodbijane odločbe pa je organ prosilca napotil na določbe ZIKS-1 in Pravilnika. Glede na navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da je izrek izpodbijane odločbe v nasprotju z obrazložitvijo. Pooblaščenec je zato ravnal skladno s prvim in drugim odstavkom 251. člena ZUP, ki določata, da kadar organ druge stopnje ugotovi, da je izrek izpodbijane odločbe v nasprotju z obrazložitvijo, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Če organ druge stopnje spozna, da je treba na podlagi dejstev, ugotovljenih v dopolnilnem postopku, zadevo rešiti drugače, kot je bila rešena z odločbo prve stopnje, odpravi odločbo prve stopnje in s svojo odločbo sam reši zadevo.
Pooblaščenec je po dopolnitvi ugotovitvenega postopka zadevo rešil na način, da je prosilca napotil na že javno dostopne informacije. Peti odstavek 6. člena ZDIJZ namreč določa, da lahko organ prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja. Prosilca se zato napoti, da se z informacijami seznani v prvem, drugem in tretjem odstavku 77. člena ZIKS-1, ki je objavljen v Uradnem listu RS (št. 22/2000, 52/2002-ZDU-1, 110/2002-ZDT-B, 113/2005-ZJU-B, 70/2006, 110/2006-UPB1, 76/2008, 40/2009, 9/2011-ZP-1G, 96/2012-ZPIZ-2, 109/2012) in v prvem odstavku 79. člena Pravilnika o izvrševanju kazni zapora, ki je objavljen v Uradnem listu RS (št. 102/2000, 127/2006, 112/2007, 62/2008, 76/2008-ZIKS-1C, 19/2009, 86/2009, 109/2012-ZIKS-1E in 51/2013).
V preostalem delu prosilčeve pritožbe, ki se nanaša na 1. točko, 2. točko in tisti del 3. točke, ki se nanaša na 5, 12 in 29 ur prostih izhodov, zahteve, je Pooblaščenec ugotovil, da je organ popolnoma ugotovil dejansko stanje, saj se Pooblaščencu ni pojavil noben dvom v navedbe organa, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Navedbe prosilca, da v zvezi z zahtevanimi dokumenti »praksa strokovnih skupin potrjuje dejstvo, da se ravnajo po nekih kriterijih, ki niso zapisani v ZIKS-1 ali v Pravilniku, ampak v kakšnem drugem aktu« ne predstavljajo nobenega dokaza, da dokumenti zares obstajajo, prav tako ne predstavljajo indica Pooblaščencu, da bi dokumenti dejansko lahko obstajali in da bi moral biti rezultat ugotovitvenega postopka ugotovljeni obstoj zahtevanih dokumentov. Pooblaščenec prosilcu na tem mestu pojasnjuje, da ZDIJZ ne omogoča pridobivati pojasnil o konkretnih postopkih, temveč zgolj dostop že obstoječih informacij, ki se nahajajo v materializirani obliki in organ z njimi razpolaga. Pooblaščenec poudarja, da prosilec zahteva informacije, ki bi sicer lahko izhajale iz obstoječe zakonodaje in podzakonskih aktov, vendar Pooblaščenec na podlagi pregleda relevantne zakonodaje ugotavlja, da te informacije ne izhajajo iz objavljenih predpisov. Da je področje podeljevanja ugodnosti obsojencem podnormirano, izhaja tudi iz pregleda ključnih problemov na področju omejitve osebne svobode, ki ga je izdelal Varuh človekovih pravic (dostopno na spletni strani: http://www.varuh-rs.si/publikacije-gradiva-izjave/letna-porocila/letno-porocilo-1995/4-pregled-kljucnih-problemov-po-posameznih-podrocjih/42-omejitve-osebne-svobode/), ki pravi, da je treba dodeljevanje ugodnosti in pogoje za njihovo pridobitev urediti natančneje, da bo manj možnosti za arbitrarno določanje in da bo hkrati zagotovljena možnost objektivnega nadzora sprejetih odločitev. Navedeno stališče še utrjuje ugotovitev Pooblaščenca, da v veljavnih predpisih področje dodeljevanja ugodnosti obsojencem, ni podrobno urejeno in zato ni dvoma, da del dokumentov, ki jih zahteva prosilec, resnično ne obstaja.
Pooblaščenec na tem mestu izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Kot je pravilno navedel organ v izpodbijani odločbi, so organi, ki so zavezani po ZDIJZ, dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca.
Pooblaščenec je torej v delu pritožbe prosilca, ki se nanaša na 1. točko, 2. točko in tisti del 3. točke, ki se nanaša na 5, 12 in 29 ur prostih izhodov, zahteve prosilca ugotovil, da je organ ravnal zakonito, da ni bil prekršen materialni predpis, ni prišlo do bistvenih kršitev določb postopka in da je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno. Zaradi tega je Pooblaščenec v opisanem delu na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil pritožbo prosilca kot neutemeljeno.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka