Datalab Tehnologije d.d. - Vrhovno sodišče RS
+ -Številka: 090-249/2013/2
Kategorije: Ponovna uporaba
POVZETEK:
Prosilec je vložil zahtevo za ponovno uporabo informacij javnega značaja glede podatkov o stečajih, likvidacijah in prisilnih poravnavah. Organ je dostop do ponovne uporabe informacij javnega značaja zavrnil na podlagi 122.a člena ZFPPIPP v povezavi s 4. alinejo šestega odstavka 6. člena ZDIJZ. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ocenil, da 122.a člena ZFPPIPP ni mogoče razumeti na način, da gre za izključne upravičence, posledično pa tudi niso izpolnjeni pogoji iz četrte alineje šestega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki je omejen na podatke, ki so dostopni samo upravičenim osebam, medtem ko v danem primeru izrecno govorimo o podatkih, ki morajo biti in tudi so na podlagi zakona dostopni vsem. Pooblaščenec je pritožbi ugodil in zaradi ekonomičnosti postopka zadevo vrnil organu v ponovno odločanje.
ODLOČBA:
Številka: 090-249/2013/2
Datum: 20. 12. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ), 3. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Datalab Tehnologije d.d., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana, z dne 22. 11. 2013 (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, Urad predsednika, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana z dne 8. 11. 2013, št.: Su-36-03/2013-55 (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca z dne 22. 11. 2013 zoper odločbo organa z dne 8. 11. 2013, št.: Su-36-03/2013-55, se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi ter se zadeva vrne organu v ponovno odločanje. Organ je dolžan o zahtevi prosilca z dne 15. 10. 2013 odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 16. 10. 2013 vložil zahtevo za ponovno uporabo informacij javnega značaja, v kateri je navedel, da želi uporabnikom poslovno – informacijskega sistema Pantheon nuditi podatke o stečajih, likvidacijah in prisilnih poravnavah. Namen prosilca je pravočasno obveščanje uporabnikov o rokih, ki tečejo od datumov sklepov oziroma dejanj. Za ta namen bi prosilec želel v svojo podatkovno bazo ciklično uvažati javno dostopne podatke o objavah sklepov in pisanj, izdanih v postopkih zaradi insolventnosti. Prosilec navaja, da primer takšnih podatkov lahko najdemo na spletnih straneh AJPES: e- objave. Prosilec je še dodatno specificiral želene podatke, in sicer: tip dolžnika, tip postopka, dolžnik, matična številka, davčna številka, opravilna številka, sodišče, datum dejanja. Dodatno je prosilec še navedel, da je namen ponovne uporabe pridobitni, vendar pa bi kupcem njihovih storitev te podatke ponudil brez doplačila. Glede predvidenega načina ponovne uporabe informacij javnega značaja je prosilec navedel, da bi želeli podatke uvažati preko spletnega servisa, in sicer kot uvoz celotne zbirke podatkov (presek celotnega stanja v trenutku uvoza) ali kot uvoz sprememb oziroma tistih podatkov, ki so bili objavljeni v izbranem časovnem obdobju oz. podatkov, novejših od datuma zadnjega uvoza. Prosilec želi torej obstoječo zbirko ciklično dopolnjevati z novimi podatki.
O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 8. 11. 2013, št.: Su-36-03/2013-55, s katero je njegovo zahtevo v celoti zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedel, da prosilec zahteva ponovno uporabo informacij, ki izvirajo iz njegovega delovnega področja, prav tako pa organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, saj Center za informatiko na Vrhovnem sodišču RS, na podlagi 122. a člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur. 1. RS, št. 63/2013-UBP7, v nadaljevanju ZFPPIPP), upravlja programsko opremo, ki omogoča vodenje vpisnika zadev v postopkih zaradi insolventnosti ter posredovanje podatkov o posameznem postopku zaradi insolventnosti in posredovanje pisanj iz posameznih postopkov v objavo, skladno z določbami ZFPPIPP. Organ je citiral šesti odstavek 6. člena ZDIJZ, ki določa, da lahko organ prosilcu zavrne zahtevo za ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na: podatek iz 1. odstavka tega člena (gre za izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja), podatek, zavarovan s pravicami intelektualne lastnine tretjih oseb, podatek, s katerim razpolagajo izvajalci javne službe javne radiotelevizije ali izvajalci javne službe na področju raziskovalne ali kulturne dejavnosti ali podatek, za katerega drug zakon določa, da je dostopen samo upravičenim osebam. Organ je odločil, da je v konkretnem primeru zahtevo prosilca treba zavrniti, ker prosilec zahteva podatke, za katere drug zakon določa, da so dostopni samo upravičenim osebam (4. alineja 6. odstavka 6. člena ZDIJZ). Iz prosilčeve specifikacije zahtevanih podatkov izhaja, da se njegova zahteva nanaša na podatke, ki so opredeljeni v 1. točki prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP. Ta določa, da je treba na spletnih straneh za objave v postopkih zaradi insolventnosti (gre za spletne strani AJPES, ki jih v svoji zahtevi omenja prosilec) v zvezi s posameznim postopkom zaradi insolventnosti objaviti naslednje podatke o posameznem postopku zaradi insolventnosti:
- identifikacijske podatke insolventnega dolžnika, razen podatka o EMŠO ter podatka o davčni številki insolventnega dolžnika, ki je potrošnik,
- sodišče, ki vodi postopek in opravilno številko zadeve,
- identifikacijske podatke o upravitelju,
- začetek postopka, potek roka za prijavo terjatev v postopku in podatke o drugih procesnih dejanjih v postopku,
- pri stečajnem postopku tudi: podatke o višini stečajne mase in deležih poplačil upnikov.
Za vodenje vpisnika zadev in posredovanje podatkov v postopkih zaradi insolventnosti je v skladu s 1. odstavkom 122. a člena ZFPPIPP zadolžen Center za informatiko na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Ureditev v 122.a členu ZFPPIPP pa nadalje sodišču daje pravno podlago za posredovanje podatkov o postopkih zaradi insolventnosti v informatizirani obliki, vendar pa pri tem zakon posredovanje podatkov v postopkih zaradi insolventnosti omejuje na taksativno navedene upravičence, ki se jim podatki lahko posredujejo le za namene, določene v šestem odstavku 122. a člena ZFPPIPP. Tako lahko v skladu z drugim odstavkom 122. a člena ZFPPIPP Center za informatiko podatke iz zgoraj citirane 1. točke prvega odstavka 122. člena (gre za podatke, ki jih v konkretnem primeru želi prosilec) o postopkih zaradi insolventnosti nad potrošnikom v informatizirani obliki posreduje le naslednjim upravičencem: osebam držav članic EU, ki te podatke potrebujejo za vzdrževanje svojih informatiziranih evidenc o dolžnikih, bankam, zavarovalnicam ali drugim finančnim institucijam držav članic EU, ki te podatke potrebujejo za upravljanje kreditnega tveganja ali zaradi uporabe pravil, določenih v 158., 245., 246. in 386. členu ZFPPIPP, upravljavcem sistemov bonitetnih podatkov o strankah bank, zavarovalnic ali drugih finančnih institucij držav članic EU, ki te podatke potrebujejo za upravljanje kreditnega tveganja članic tega sistema, Davčni upravi Republike Slovenije, ki te podatke potrebuje za izvajanje nalog pobiranja davkov in drugih obveznih dajatev, Državnemu pravobranilstvu Republike Slovenije, ki te podatke potrebuje za izvajanje svoje pristojnosti zastopanja države pri uveljavljanju njenih pravic v postopku zaradi insolventnosti in varstva njenega pravnega položaja ali organov in organizacij, ki jih je Državno pravobranilstvo Republike Slovenije po zakonu pristojno zastopati, pred sodišči in drugimi državnimi organi. V postopkih zaradi insolventnosti nad pravno osebo, podjetnikom ali zasebnikom je krog upravičencev, ki se jim podatki lahko posredujejo, sicer širši, vendar še vedno omejen. Tako lahko Center za informatiko v skladu s 5. odstavkom 122.a člena ZFPPIPP podatke iz prve točke prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP o postopkih zaradi insolventnosti nad pravno osebo, podjetnikom ali zasebnikom v informatizirani obliki posreduje že omenjenim upravičencem iz drugega odstavka 122.a člena ZFPPIPP, nadalje pa še: zunanji bonitetni instituciji države članice EU, ki jo je pristojni nadzorni organ države članice EU priznal, kot primemo za izdelavo zunanje bonitetne ocene po predpisih, ki urejajo upravljanje kreditnega tveganja bank, zavarovalnic ali drugih finančnih institucij in ki te podatke potrebuje za izdelavo zunanjih bonitetnih ocen, agenciji za izdelavo uskupinjenih informacij o gospodarskih gibanjih. Prav tako so v šestem odstavku 122.a člena ZFPPIPP omejeni nameni, za katere se podatki o postopkih zaradi insolventnosti, ki se posredujejo v informatizirani obliki upravičenim subjektom po drugem ali petem odstavku 122. a člena ZFPPIPP, sploh lahko uporabijo. Iz trenutne ureditve ne izhaja, da bi bila ponovna uporaba informacij eden izmed zakonsko dovoljenih namenov uporabe podatkov o postopkih zaradi insolventnosti. Prosilec v zahtevi ne zatrjuje, da bi bil oseba ali institucija iz drugega ali petega odstavka 122.a člena ZFPPIPP, prav tako prosilec ne navaja, da bi podatke uporabljal za enega izmed namenov, določenih v šestem odstavku 122.a člena ZFPPIPP. Prosilec v konkretnem primeru izrecno zahteva posredovanje podatkov za namene ponovne uporabe. Glede na določbe ZFPPIPP v povezavi z določbo 4. alineje šestega odstavka 6. člena ZDIJZ je po presoji organa zakonodajalec z opisano ureditvijo izrecno izključil možnost ponovne uporabe zahtevanih podatkov iz postopkov o insolventnosti, zaradi česar je organ v konkretnem primeru prosilčevo zahtevo za ponovno uporabo podatkov v celoti zavrnilo.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 25. 11. 2013 pri organu vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je zavrnitev ponovne uporabe javnih informacij o postopkih insolventnosti neutemeljena, saj so te informacije javne in že sedaj vsem dostopne preko spleta. Prosilec bi želel te javne informacije le ponovno uporabiti in jih z dodatno tehnično funkcionalnostjo bolj pravočasno in natančneje dostaviti njihovim poslovnim uporabnikom. Poslovnim subjektom bi s tem prihranili dragoceni čas, saj jim ne bi bilo treba ročno pregledovati spleta za vsako stranko posebej, ampak bi to za njih storil njihov program. Prosilec navaja, da je zavrnitev ponovne uporabe informacij javnega značaja o postopkih zaradi insolventnosti zaradi 122.a člena ZFPPIPP diskriminatorna, saj privilegira samo določene poslovne subjekte, kot so zavarovalnice, banke, itd., čeprav je jasno, da prav vsi poslovni subjekti, ne glede na vrsto dejavnosti, potrebujejo te informacije za enak namen, kot ti privilegirani.
Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 28. 9. 2013, št. Su 36-03/2013-55, poslal v odločanje Pooblaščencu. Ob tem je organ ponovno poudaril, da je zakonodajalec s trenutno ureditvijo v ZFPPIPP možnost ponovne uporabe zahtevanih dokumentov izključil. Dejstvo, da se zdi prosilcu omenjena določba diskriminatorna, ne more vplivati na drugačno odločitev organa v tem primeru.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Organ je zavrnil dostop do ponovne uporabe informacij javnega značaja na podlagi 122.a člena ZFPPIPP v povezavi s 4. alinejo šestega odstavka 6. člena ZDIJZ.
V obravnavanem primeru ni dvoma, da zahtevane informacije o stečajih, likvidacijah in prisilnih poravnavah, ki so predmet zahteve, v skladu z ZFPPIPP, vodi organ. Vprašanje, ki se v konkretnem primeru zastavlja pa je njihovo posredovanje oziroma ponovna uporaba. V 122. členu ZFPPIPP so jasno določeni podatki, ki morajo biti prosto dostopni na spletu. Res je, da je v 122.a členu ZFPPIPP določeno, komu organ navedene podatke posreduje, vendar po oceni Pooblaščenca omenjene določbe nikakor ni mogoče razumeti na način, da gre za izključne upravičence, kot si to napačno razlaga organ. Takšna razlaga je nedvomno v nasprotju z namenom zakona, ki določa, da se vsakemu omogoči brezplačen vpogled v objavljene podatke. Zakon namreč izhaja iz predpostavke, da objavljeni podatki dokazujejo, da so se stranke seznanile s potekom postopka in nasproten dokaz ni dovoljen. O izključnih upravičencih bi lahko govorili takrat, ko podatki, do katerih bi bili slednji upravičeni, ne bi bili prosto dostopni, v danem primeru pa je takšna razlaga nelogična in v nasprotju z namenom zakona. Posledično tudi niso izpolnjeni pogoji iz četrte alineje šestega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki je omejen na podatke, ki so dostopni samo upravičenim osebam, medtem ko v danem primeru izrecno govorimo o podatkih, ki morajo biti in tudi so na podlagi zakona dostopni vsem. Organ v izpodbijani odločbi ni zatrjeval, da prosilec zahteva podatke, ki ne bi bili prosto dostopni, prav tako ni pojasnil, kakšna razlika je med posredovanjem informacij prosilcu oziroma komurkoli, od njihovega posredovanja upravičencem po 122. a členu ZFPPIPP. Kakšna škoda bi nastala in komu, če bi se ponovno uporabile informacije, ki so že prosto dostopne? Zato tudi ni mogoče slediti navedbam organa, da prosilec ni izkazal namena, ki bi ustrezal ZFPPIPP. Namen določbe, ki določa spletne strani za objavo v postopkih zaradi insolventnosti, je povsem jasen, širok dostop javnosti, kar je identično tudi namenu prosilca. Cilj ponovne uporabe informacij javnega značaja je, da ima vsak prosilec pravico, da pod enakimi pogoji kot druge osebe pridobi pravico do ponovne uporabe informacij v pridobitne ali nepridobitne namene (4. odst. 5. člena ZDIJZ). Organ ne sme povzročiti diskriminacije med prosilci znotraj iste ali primerljivih kategorij ponovne uporabe informacij. Slednje nedvomno izhaja tudi iz Direktive 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 17. novembra 2003 o ponovni uporabi informacij javnega sektorja, ki določa minimalni nabor pravil, ki urejajo ponovno uporabo in praktična sredstva za olajšanje ponovne uporabe in jo je slovenski zakonodajalec implementiral z ZDIJZ. Direktiva v 10. členu ureja načelo prepovedi razlikovanja, ki pravi, da pogoji za ponovno uporabo dokumentov ne smejo biti diskriminatorni za primerjalne kategorije ponovne uporabe, kot je v obravnavanem primeru. Tako Direktiva, posledično pa tudi ZDIJZ, sicer predvidevata možnost, da lahko organ pod določenimi pogoji podeli izključno pravico ponovne uporabe informacij, kar bi po oceni Pooblaščenca lahko predstavljalo razlog za zavrnitev pravice do ponovne uporabe. Vendar po podatkih Pooblaščenca, ki je pristojen za vodenje evidence vseh podeljenih izključnih pravic, v obravnavanem primeru izključna pravica ni podeljena. Glede na navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da je organ nepopolno oziroma zmotno ugotovil dejansko stanje, posledično pa je tudi napačno uporabil materialno pravo.
V skladu z načelom ekonomičnosti postopka je Pooblaščenec ocenil, da bo organ pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam, zlasti iz razloga, ker bo kot upravljavec zahtevanih informacij oziroma podatkov lažje zagotovil, da bo ponovna uporaba informacij pod enakimi pogoji dovoljena in omogočena tudi prosilcu. Pooblaščenec je zato izpodbijano odločbo, na podlagi 3. odst. 251. čl. ZUP, odpravil in vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek, pri čemer je organ dolžan, pri izdaji nove odločbe, upoštevati napotke Pooblaščenca.
Ker je organ v izpodbijani odločbi zatrjeval, da prosilec zahteva ponovno uporabo podatkov, za katere drug zakon določa, da so dostopni samo upravičenim osebam, se mora organ najprej opredeliti do podatkov, ki so predmet zahteve. V primeru, da organ ugotovi, da so vsi podatki, ki so predmet zahteve za ponovno uporabo, prosto dostopni in objavljeni na svetovnem spletu, se nikakor ne more sklicevati na zgoraj navedeno 4. alinejo šestega odstavka 6. člena ZDIJZ. V nadaljevanju pa mora organ določiti pogoje za ponovno uporabo informacij javnega značaja, ki ne bodo povzročili diskriminacije med prosilci.
Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba prosilca utemeljena. Organ je v postopku odločanja na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejansko stanje in posledično napačno uporabil materialno pravo, zato je bilo treba na podlagi 3. odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti organu v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti nemudoma oziroma najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe, v ponovljenem odločanju pa mora upoštevati napotke Pooblaščenca iz te odločbe. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski Pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka