Prosilec - Zavod za zdravstveno varstvo Maribor
+ -Številka: 090-248/2013/6
Kategorije: Javni uslužbenci in funkcionarji, Osebni podatek
POVZETEK:
Prosilka je od organa zahtevala podatke o številu zaposlenih na Centru za mikrobiologijo pri organu, ter seznam plač vseh redno in honorarno zaposlenih (ime in priimek, delovno mesto, izobrazba, plačni razred, višina bruto plače, vsi dodatki). Organ je zahtevo prosilke zavrnil, saj naj bi ime in priimek javnega uslužbenca, v povezavi z višino njegove plače, predstavljala osebni podatek. Pooblaščenec je odločbo organa odpravil in organu naložil, da prosilki posreduje vse zahtevane informacije, razen podatka o višini dodatka na delovno dobo. Po oceni Pooblaščenca so namreč vsi preostali podatki nedvomno povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, zato se v tem primeru ni mogoče sklicevati na izjemo varstva osebnih podatkov.
ODLOČBA:
Številka: 090-248/2013/6
Datum: 8. 1. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G, v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor (sedaj Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano), Prvomajska ulica 1, 2000 Maribor, (v nadaljevanju organ), št. 435-PKS/2013 z dne 20. 11. 2013, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana odločba organa delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati:
- fotokopijo obračuna plače za mesec november 2013 za zaposlenega pod šifro 020282, pri čemer mora prekriti vse podatke, razen imena in priimka javnega uslužbenca, plačnega razreda (vrstica Z381), naziva delovnega mesta (vrstica Z370), zneska bruto plače (vrstica Z080 + I080, I090),
- fotokopijo obračuna plače za mesec november 2013 za zaposlenega pod šifro 020395, pri čemer mora prekriti vse podatke, razen imena in priimka javnega uslužbenca, plačnega razreda (vrstica Z381), naziva delovnega mesta (vrstica Z370), zneska bruto plače (vrstica Z080 + I080, I090), bruto zneska dodatka za delo preko polnega delovnega časa (vrstica C120),
- fotokopijo obračuna plače za mesec november 2013 za zaposlenega pod šifro 020796, pri čemer mora prekriti vse podatke, razen imena in priimka javnega uslužbenca, plačnega razreda (vrstica Z381), naziva delovnega mesta (vrstica Z370), zneska bruto plače (vrstica Z080 + I080, I090),
- fotokopijo obračuna plače za mesec november 2013 za zaposlenega pod šifro 020447, pri čemer mora prekriti vse podatke, razen imena in priimka javnega uslužbenca, plačnega razreda (vrstica Z381), naziva delovnega mesta (vrstica Z370), zneska bruto plače (vrstica Z080 + I080, I090), bruto zneska položajnega dodatka (vrstica C010) in bruto zneska dodatka za čas stalne pripravljenosti (vrstica C130),
- fotokopijo obračuna plače za mesec november 2013 za zaposlenega pod šifro 020283, pri čemer mora prekriti vse podatke, razen imena in priimka javnega uslužbenca, plačnega razreda (vrstica Z381), naziva delovnega mesta (vrstica Z370), zneska bruto plače (vrstica Z080 + I080, I090), bruto zneska dodatka za čas stalne pripravljenosti (vrstica C130),
- fotokopijo obračuna plače za mesec november 2013 za zaposlenega pod šifro 020801, pri čemer mora prekriti vse podatke, razen imena in priimka javnega uslužbenca, plačnega razreda (vrstica Z381), naziva delovnega mesta (vrstica Z370), zneska bruto plače (vrstica Z080 + I080, I090), bruto zneska dodatka za delo preko polnega delovnega časa (vrstica C120) in bruto zneska dodatka za čas stalne pripravljenosti (vrstica C130),
- fotokopijo spričevala št. 15/69, pri čemer mora prekriti vse podatke, razen imena zaposlenega in celotnega naziva navedenega dokumenta ,
- fotokopijo diplome št. K/539, pri čemer mora prekriti vse podatke, razen imena in priimka zaposlenega, stopnje izobrazbe in strokovnega naslova,
- fotokopijo diplome št. K/246, pri čemer mora prekriti vse podatke, razen imena zaposlenega, stopnje izobrazbe in strokovnega naslova,
- fotokopijo spričevala št. 15-KT, pri čemer mora prekriti vse podatke, razen imena in priimka zaposlenega in naziva strokovne izobrazbe,
- fotokopijo spričevala št. 23/92, pri čemer mora prekriti vse podatke, razen imena in priimka zaposlenega in smeri izobraževalnega programa,
- fotokopijo izpisa iz evidence št. I-/774, pri čemer mora prekriti vse podatke, razen imena in priimka zaposlenega, ter naziva poklicne/strokovne izobrazbe.
2. V preostalem delu se pritožba prosilke zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilka je dne 19. 10. 2013 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahtevala:
(1) podatek o številu zaposlenih v Centru za mikrobiologijo (pomivalnica, sterilizacija in gojišča),
(2) podatek o številu zaposlitev letos in na katera delovna mesta so bili zaposleni,
(3) seznam plač vseh redno in honorarno zaposlenih na Centru za mikrobiologijo (pomivalnica, sterilizacija in gojišča), oziroma vseh, ki so na omenjeni plačilni listi (na katera delovna mesta so razporejeni, kakšno izobrazbo imajo, plačni razred, višina bruto plače, vsi dodatki).
Organ je prosilki dne 23. 10. 2013, z dopisom št 406-PKS/2013, posredoval odgovor na vprašanje pod točko (1) in (2) zahteve ter podatek o delovnem mestu, šifri delovnega mesta, plačnemu razredu, bruto plači, dodatku za delovno dobo, položajnemu dodatku in skupnem bruto znesku iz točke (3) zahteve.
Prosilka je dne 13. 11. 2013 podala pritožbo, v kateri je navedla, da organ ni ustrezno odgovoril na njeno zahtevo, saj ji v točki (3) ni posredoval seznama z imeni in priimki zaposlenih, skupaj z zahtevanimi podatki.
Organ je dne 20. 11. 2013 izdal odločbo št. 435-PKS/2013, s katero je zahtevo prosilke, kot izhaja iz njene pritožbe, zavrnil. V odločbi je obrazložil, da je prvotni zahtevi prosilke v celoti ugodil, ter ji posredoval vse zahtevane podatke. Iz njene prvotne zahteve ne izhaja, da bi poleg prejetih podatkov zahtevala tudi imena in priimke zaposlenih, na katere se ti podatki nanašajo. Organ je zato pritožbo prosilke razumel kot novo zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja. Novo zahtevo je organ v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrnil, saj meni, da ime in priimek zaposlenega, v povezavi z višino plače, predstavlja osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Prosilka se je zoper odločitev organa pravočasno pritožila. V pritožbi z dne 23. 11. 2013 je navedla, da je na organ vložila zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, na katero je prejela nepopolni odgovor. Zaradi pomanjkljivega odgovora se je na organ pritožila, ta pa ji je nato izdal zavrnilno odločbo, saj naj bi ime in priimek zaposlenega, v povezavi z višino plače, predstavljal osebni podatek. Ker spada organ med javne zavode, so zaposleni pri organu javni uslužbenci in torej za podatke v povezavi z njihovim delovnim razmerjem velja tretji odstavek 6. člena ZDIJZ. Navedeni odstavek namreč določa, da se ne glede na obstoj morebitnih izjem (tudi izjeme varstva osebnih podatkov) dovoli dostop do informacij, če gre za informacije, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Plače teh so torej prosto dostopne informacije javnega značaja in niso varovani osebni podatki. Prav tako 38. člen ZSPJS določa, da so plače v javnem sektorju javne, javnosti pa so po postopku, ki ureja ZDIJZ, dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti. Meni, da bi organ moral odločiti drugače in ji posredovati zahtevane podatke skupaj z imeni in priimki zaposlenih.
Organ je na podlagi 3. odstavka 27. člena ZDIJZ pritožbo prosilke odstopil v reševanje Pooblaščencu.
Ker z odstopom pritožbe organ Pooblaščencu ni posredoval vseh dokumentov, potrebnih za reševanje zadeve, je Pooblaščenec, z dopisoma z dne 10. 12. 2013 in 23. 12. 2013, od organa zahteval še plačilne liste za zaposlene in dokumente, iz katerih izhaja podatek o izobrazbi zaposlenih.
Organ je z dopisoma z dne 12. 12. 2013 in 30. 12. 2013 Pooblaščencu posredoval zahtevano dokumentacijo. Organ je dne 30. 12. 2013 Pooblaščenca tudi obvestil, da je Vlada Republike Slovenije dne 25. 7. 2013 sprejela Sklep o ustanovitvi Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Dne 1. 1. 2014 bo torej Zavod za zdravstveno varstvo Maribor prenehal obstajati, vse pogodbene obveznosti in pravice pa se bodo prenesle na Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, s sedežem na istem naslovu.
Pritožba je delno utemeljena.
1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa
V postopku dostopa do informacij javnega značaja se subsidiarno uporabljajo določbe ZUP (drugi odstavek 15. člena ZDIJZ), kar pomeni, da je Pooblaščenec, kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnica oziroma prosilka izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Kot izhaja iz vložene pritožbe, prosilka izpodbija zavrnilno odločbo organa, ker ji organ ni omogočil dostopa do informacij javnega značaja, kot jih je zahtevala v točki (3) zahteve, skupaj z imeni in priimki zaposlenih. Na podlagi navedenega je Pooblaščenec ob reševanju pritožbe ugotavljal, ali zahtevani podatki predstavljajo informacijo javnega značaja, ki je po določbi prvega odstavka 5. člena ZDIJZ prosto dostopna pravnim in fizičnim osebam.
2. Pojem in obstoj informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v 1. odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja, ne le državne uprave. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.
Pooblaščenec ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ. Organ je namreč pravna oseba javnega prava, in sicer javni zavod.
Prosilka je zahtevala dostop do podatkov o pri organu zaposlenih oseb, kar pomeni, da zahtevane informacije nedvomno sodijo v delovno področje organa. Ker se organ v izpodbijani odločbi ni konkretno opredelil do dokumentov, ki jih zahteva prosilka, temveč se je zgolj na splošno skliceval na pravico varovanja osebnih podatkov, je Pooblaščenec nadalje najprej ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi trije kriteriji za opredelitev informacije javnega značaja po ZDIJZ oziroma, ali obstaja t.i. kriterij materializirane oblike.
3. Kriterij materializirane oblike
Organ je Pooblaščencu posredoval naslednje dokumente za zaposlene delavce v Centru za mikrobiologijo organa:
- plačilne liste za mesec november 2013,
- spričevala oz. diplome zaposlenih.
Pooblaščenec je z vpogledom v posredovano dokumentacijo ugotovil, da organ z informacijami, ki so predmet zahteve prosilke, razpolaga v materializirani obliki. Ker zahtevane informacije sodijo tudi v delovno področje organa, predmet zahteve za dostop do informacije javnega značaja izpolnjuje vse kriterije za informacijo javnega značaja v skladu s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ.
4. Izjeme po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ
Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ se je v izpodbijani odločbi opiral na izjemo po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zato se je Pooblaščenec v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevane informacije dejansko predstavljajo varovane osebne podatke, ki predstavljajo zatrjevano izjemo.
Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. čl. ZVOP-1). Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Pooblaščenec je pri vpogledu v zahtevane dokumente ugotovil, da dejansko vsebujejo osebne podatke, na podlagi katerih so osebe določljive, vendar podatki, ki jih je zahtevala prosilka (z izjemo podatka o dodatku na delovno dobo javnega uslužbenca), zaradi razloga, da gre za podatke, ki so povezani s porabo javnih sredstev, prav tako pa tudi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, nikakor ne sodijo med varovane osebne podatke.
Na tem mestu je treba osvetliti položaj javnih uslužbencev v razmerju do varstva osebnih podatkov, saj kot rečeno, so zaposleni pri organu javni uslužbenci (1. in 2. odstavek 1. člena Zakona o javnih uslužbencih, Ur. l. RS, št. 63/2007, uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZJU).
Ena od najpomembnejših funkcij pravice do informacij javnega značaja je prav nadzorna funkcija, ki je izražena v 1. alineji tretjega odstavka 6. čl. ZDIJZ in določa, da se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih 11 izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne, tudi zaradi varstva osebnih podatkov), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. (tajni podatki) in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
To pomeni, da v primeru, ko gre za osebne podatke, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ti niso varovani. Slovenska pravna ureditev se je s tem približala razvitim pravnim sistemom, ki že dlje časa razlikujejo med dvema elementoma: pričakovanjem zasebnosti in upravičenostjo pričakovanja. Sprejeto je stališče, da konkretni javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, količnika, plače, službenega naslova, napredovanja na delovnem mestu. Slednji podatki namreč izkazuje tako ustrezno kvalifikacijo javnega uslužbenca, ki zaseda določeno delovno mesto, prav tako pa so potrebni tudi pri ugotavljanju ali je poraba javnih sredstev v obliki plače, ki jo prejme javni uslužbenec, zakonita. Takšni podatki torej, po odločitvi zakonodajalca, v celoti sodijo med informacije javnega značaja, in se ni mogoče sklicevati na varstvo osebnih podatkov. Na ta način funkcija nadzora omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti, nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Ta pravica omogoča splošni nadzor javnosti nad delom uprave in s tem pospešuje zavedanje njene odgovornosti. Javnost namreč lahko preveri pravilnost njenih odločitev ter spoštovanje pravnih in drugih pravil. Slednje omogoča nadzor in preprečuje zlorabe. Zaradi tega je delo javnega sektorja bolj učinkovito (razlog nadzora in učinkovitejšega delovanja).
Na tem mestu Pooblaščenec opozarja še na določbo 1. odst. 38. čl. Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Ur. l. RS, št. 10/2009, uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZSPJS), po kateri niso v javnem sektorju javne le plače, temveč tudi podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost.
Pooblaščenec je torej v pritožbenem postopku moral ugotoviti, ali so podatki, do katerih je organ prosilcu zavrnil dostop (delovno mesto, izobrazba, plačilni razred, višina bruto plače, vsi dodatki – v povezavi z imenom in priimkom javnega uslužbenca), povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.
Po oceni Pooblaščenca so vsi podatki, ki jih je zahteval prosilec, nedvomno povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Zahtevani dokumenti se namreč neposredno nanašajo na opravljanje dela v javnem zavodu, saj so predmet zahteve informacije o izobrazbi posameznika, delovnem mestu, ki ga zaseda in o tem, koliko posameznik zasluži. Gre torej za podatke, ki v okviru opravljanja dela pri javnem zavodu izkazujejo, kdo opravlja določeno delo, ali ima ustrezno izobrazbo za to delovno mesto in višino plačila.
Podatki, ki jih je zahtevala prosilka (z izjemo podatka o višini dodatka za delovno dobo), so torej v celoti osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, pri katerih se zaradi zgoraj navedene določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ni mogoče sklicevati na izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Ker navedeni dokumenti vsebujejo tudi varovane osebne podatke (npr. stalno prebivališče in davčna številka javnega uslužbenca, dekliški priimek, datum rojstva, šolske ocene) ter podatke, ki jih prosilka ni zahtevala (in zatorej niso bili predmet presoje Pooblaščenca), mora organ pred posredovanjem zahtevane dokumentacije:
- na plačilnih listah prekriti vse osebne in druge podatke, razen imena in priimka javnega uslužbenca, naziva delovnega mesta, plačnega razreda javnega uslužbenca, zneska bruto plače in bruto zneska dodatka za delo preko polnega delovnega časa, položajnega dodatka in dodatka za čas stalne pripravljenosti,
- na spričevalih in diplomah prekriti vse osebne in druge podatke razen imena in priimka javnega uslužbenca (v primeru, da se priimek na spričevalu oz. diplomi razlikuje od sedanjega priimka javnega uslužbenca, mora organ prekriti tudi priimek), dosežene stopnje izobrazbe in strokovnega naslova ali naziva javnega uslužbenca.
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so morebiti podane druge izjeme iz 1. odstavka 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da slednje niso podane.
Podatek o dodatku za delovno dobo predstavlja varovan osebni podatek, saj izkazuje osebno okoliščino zaposlenega, ki ne predstavlja informacije javnega značaja, zato se zahteva prosilke v tem delu zavrne kot neutemeljena. V preostalem delu pa Pooblaščenec zaključuje, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca delno ugodil ter na podlagi 1. odst. 252. člena ZUP odločbo organa z dne 20. 11. 2013 delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni po vročitvi te odločbe posredovati dokumente, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka