Prosilec - Mestna občina Celje
+ -Številka: 090-245/2013/2
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje dokumentacije in odgovorov, vezanih na oddajo parkirnih mest. Organ je prosilcu posredoval dokumentacijo, s katero je razpolagal, v preostalem delu pa je zahtevo prosilca zavrnil, saj z dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na zastavljena vprašanja, ne razpolaga. Prosilec je zoper odločitev organa podal pritožbo. V pritožbenem postopku je Pooblaščenec ugotovil, da iz zahteve prosilca izhaja, da želi pridobiti določena pojasnila in obrazložitve v zvezi s konkretnimi vprašanji, ki pa jih organ, na podlagi določb ZDIJZ, prosilcu ni dolžan podati, saj ga določbe ZDIJZ zavezujejo le k posredovanju že obstoječih dokumentov, nikakor pa ne k ustvarjanju novih, kar pa bi v primeru podajanja pojasnil in obrazložitev na zastavljena vprašanja zagotovo pomenilo. Na podlagi navedenega je Pooblaščenec pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-245/2013/2
Datum: 20. 12. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G, v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), zoper delno odločbo Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje, št. 090-1/2013 z dne 6. 11. 2013, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca zoper odločbo Mestne občine Celje št. 090-1/2013 z dne 6. 11. 2013 se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je na organ dne 3. 10. 2013 naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer za posredovanje:
(1) najemnih pogodb za zemljišča, ki so v lasti in upravljanju organa, in sicer za parc. št. 2348/1, k.o. 1077 (dvorišče nekdanjega kina Union) in parc. št. 2557, k.o. 1077 (cesta na Razlagovi ulici ...),
(2) odgovora na vprašanje, ali je bila izvedena cenitev oddanega zemljišča in ali je cenitev izvedel pooblaščeni izvajalec te stroke,
(3) odgovora na vprašanje, kako je možno oddati v najem zemljišče, parc. št. 2557, k.o. 1077, ki je kategorizirano kot cesta in ali ni cesta javno dobro,
(4) podatka, kje in kdaj je bila objavljena namera o oddaji zemljišča v najem oz. javno zbiranje ponudb za oddajo v najem zgoraj navedenih zemljišč,
(5) podatka, koliko ponudnikov je oddalo ponudbo (z dokazi),
(6) odgovora na vprašanje, kdo je investiral v nakup lisic na parceli št. 2557, ki je kategorizirana kot cesta in v nakup zapornice za vstop na parcelo št. 2348/1,
(7) odgovora na vprašanje, kako naj stanovalec Razlagove … ob nakupu pohištva, to pohištvo prenese v objekt, če ne more nikjer parkirati vozila, ker je bila cesta pred objektom oddana v najem in ali je organ pred oddajo pomislil na to,
(8) odgovora na vprašanje, zakaj drugim stanovalcem v neposredni bližini mesta ni omogočeno parkiranje njihovega vozila, medtem ko je gostom Hotela Evropa omogočen dostop vozil v mesto, kar se je že izkazalo, saj so gostje hotela (predvsem, ko so poroke), parkirali svoja vozila pred Banko Celje in nekdanjim kinom Union,
(9) odgovora na vprašanje, ali prosilec, kot občan, ki plačuje davek na zemljišče, ni v enakem položaju, kot najemnik zgoraj navedenih parcel, saj je tudi prosilec zaprosil, da se mu odda parkirišče ob Razlagovi … v najem, pa ga je takrat g. … napotil, da lahko svoje vozilo parkira v garažni hiši,
(10) odgovora na vprašanje, kdaj se bo Razlagova ulica … obnavljala kot mestno jedro,
(11) odgovora na vprašanje, zakaj je obnovljena ulica in kanalizacija do stolpa, ki je v lasti Hotela Evrope.
Organ je o zahtevi prosilca odločil z delno odločbo, št. 090-1/2013 z dne 6. 11. 2013, s katero je zahtevo prosilca, ki se nanaša na točke 2, 3, 7, 8, 9, 10, 11 v celoti zavrnil. Organ je v obrazložitvi odločbe navedel, da je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja se v obliki dokumenta, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Da lahko govorimo o informaciji javnega značaja, morajo biti izpolnjeni tri pogoji kumulativno, in sicer: informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, organ mora z njo razpolagati, nahajati se mora v materializirani obliki. Glede na to, da organ z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca ne razpolaga, je bilo potrebno zahtevo prosilca v celoti zavrniti. Organ namreč ni dolžan ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, izražati mnenj ali pripravljati odgovorov na vprašanja, da bi zadostil zahtevi prosilca. O ostalem delu zahteve prosilca, o katerem ni bilo odločeno s to odločbo, bo organ odločil v skladu z ZDIJZ.
Organ je z dopisom št. 090-1/2013 z dne 14. 11. 2013 prosilcu v celoti posredoval dokumentacijo, ki se nanaša na točke 1, 4, 5, 6 točko zahteve prosilca. Dokumentacija je bila prosilcu posredovana v fizični obliki, saj dokumentacije ni bilo mogoče poslati na sporočeni elektronski naslov.
Prosilec je dne 12. 11. 2013 vložil pritožbo zoper delno odločbo, odločitev organa torej izpodbija v delu, v katerem mu je organ zahtevo za dostop zavrnil. Prosilec navaja, da je pri organu vložil zahtevo po ZDIJZ dne 3. 10. 2013, rok za izdajo odločbe je potekel 4. 11. 2013, organ pa mu je odgovor posredoval šele 8. 11. 2013, priporočeno po pošti, z obrazložitvijo, da je skladno z določili prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta. Prosilec meni, da je zahteval podatke, ki izvirajo iz delovnega področja organa, zato vlaga pritožbo.
Pritožba je bila poslana neposredno Pooblaščencu kot pritožbenemu organu, zato jo je z dopisom št. 092-191/2013/2 z dne 18. 11. 2013 odstopil organu in ga pozval, naj kot organ prve stopnje opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245. členom ZUP.
Pooblaščenec je dne 21. 11. 2013 prejel dopis organa, št. 090-1/2013 z dne 20. 11. 2013, s katerim je Pooblaščencu, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V obravnavanem primeru ni sporno, da organ sodi med organe, zavezane po ZDIJZ, zahtevana informacija pa izvira iz njegovega delovnega področja.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati, in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Prosilec je v pritožbi navedel, da iz odločbe organa izhaja, da so informacije javnega značaja tiste, ki izvirajo iz delovnega področja organa, sam pa meni, da je zahteval informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa. Pooblaščenec pojasnjuje, da mora informacija javnega značaja izpolnjevati vse tri zgoraj navedene pogoje, in ne le prvega, kot zmotno meni prosilec.
V izpodbijani odločbi je organ svojo odločitev oprl na neobstoj zahtevanih dokumentov oz. na dejstvo, da v postopku dostopa do informacij javnega značaja prosilcu ni dolžan sestavljati odgovorov na vprašanja, z dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na zastavljena vprašanja, pa organ ne razpolaga, ter tako ugotovil, da zahteva prosilca v tem delu ne izpolnjuje kriterijev za obstoj informacije javnega značaja. Pooblaščenec ugotavlja, da je prosilec v zahtevi z dne 3. 10. 2013 organu resnično zastavil vrsto vprašanj, ki se nanašajo na oddajo zemljišč v najem za potrebe parkirnih mest, in na podlagi katerih od organa pričakuje odgovore, pojasnila in obrazložitve.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa Pooblaščenec opozarja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko (fizično oz. elektronsko) razpolaga.
Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja namreč predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Organi v postopku v skladu z ZDIJZ niso dolžni prosilcem dajati oz. pripravljati odgovorov na vprašanja, razen takrat, ko odgovori izhajajo iz že obstoječega dokumenta – v takem primeru organ prosilcu posreduje predmetni dokument. V tem delu Pooblaščenec opozarja, da iz definicije informacije javnega značaja izhaja logičen sklep, da odgovori na vprašanja oz. pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisano v 5. členu ZDIJZ, ne razteza in zato organi zavezanci prosilcem, na podlagi ZDIJZ, niso dolžni odgovarjati na vprašanja ter dajati pojasnil oz. razlag v zvezi z delovnim področjem organa. V kolikšnem obsegu organi prosilcem odgovarjajo na vprašanja, je predmet njihovih komunikacijskih strategij in ni del postopkov po ZDIJZ.
Pooblaščenec pojasnjuje, da iz zahteve prosilca jasno izhaja, da želi pridobiti določena pojasnila in obrazložitve v zvezi z oddajo konkretnih zemljišč v najem, o možnosti parkiranja na navedenih parkiriščih in o morebitnem terminu obnavljanja stavbe, ter o razlogih zaradi katerih je bila določena ulica in kanalizacija, ki je v lasti Hotela Evropa, že obnovljena. Pri reševanju pritožbe Pooblaščenec ni posumil, da organ razpolaga ali bi lahko razpolagal z dokumenti, iz katerih bi izhajali odgovori na zastavljena vprašanja, dodatnih pojasnil in obrazložitev v zvezi s konkretnimi vprašanji, pa organu na podlagi določb ZDIJZ, kot že navedeno, prosilcu ni dolžan podati, saj ga določbe ZDIJZ zavezujejo le k posredovanju že obstoječih dokumentov, nikakor pa ne k ustvarjanju novih, kar pa bi v primeru podajanja pojasnil in obrazložitev na zastavljena vprašanja zagotovo pomenilo.
Prav tako Pooblaščenec ugotavlja, da je organ pripravljen sodelovati s prosilcem pri reševanju njegove zahteve, saj mu je posredoval tiste dokumente, s katerimi razpolaga, dokumentov, s katerimi ne razpolaga, pa seveda prosilcu ne more posredovati.
Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da je prosilec v svoji zahtevi od organa želel pridobiti pojasnila in odgovore na konkretno zastavljena vprašanja, pri čemer odgovori na vprašanja oz. pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj, ne prestavljajo informacije javnega značaja, zato organi, zavezanci po ZDIJZ, nimajo dolžnosti, da prosilcem odgovarjajo na vprašanja, ter da dajejo pojasnila. Na tej podlagi je Pooblaščenec, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zoper delno odločbo št. 090-1/2013 z dne 6. 11. 2013, kot neutemeljeno zavrnil.
Glede navedbe prosilca, da je delno odločbo organa prejel šele 8. 11. 2013, rok za izdajo odločbe pa se je iztekel že 4. 11. 2013, Pooblaščenec pojasnjuje, da je organ o zahtevi po ZDIJZ dolžan odločiti v roku 20 delovnih dni od prejema popolne zahteve (23. člen ZDIJZ). V konkretnem primeru je rok za izdajo odločbe dejansko potekel 4. 11. 2013, organ pa je odločbo sestavil šele dne 6. 11. 2013. Glede na to, da je prosilec delno odločbo prejel 8. 11. 2013 pomeni, da je organ odločbo odpremil dne 6. ali 7. 11. 2013, torej je organ prekoračil rok za izdajo odločbe. Ravnanje organa je bilo v tem delu sicer neustrezno, vendar navedene pomanjkljivosti Pooblaščenec ne more šteti kot bistvene kršitve pravil postopka.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka