Prosilec - Okrožno sodišče v Ljubljani
+ -Številka: 090-244/2013/2
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilec je zahteval, da mu organ posreduje jasno pojasnilo, podprto z dokumenti, kateri od sodnikov Huzejrovič oz. Huzejrović, sodi na Okrajnem sodišču v Litiji. Organ je prosilcu z dopisom posredoval informacije, s katerimi razpolaga , vendar pa je prosilec vložil pritožbo na podlagi 2. odstavka 27. člena ZDIJZ v povezavi s 4. odstavkom 25. člena tega zakona, ker je menil, da informacija, s katero se je seznanil, ni informacija javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ prosilcu posredoval informacije, s katerimi razpolaga, zato je pritožbo prosilca zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-244/2013/2
Datum: 3.12. 2013
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilec), z dne 7. 11. 2013, zoper odločitev Okrožnega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. Su 1-9/2013 z dne 21. 10. 2013, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O :
1. Pritožba prosilca zoper odločitev Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Su 1-9/2013 z dne 21. 10. 2013, se zavrne.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilec je dne 7. 10. 2013 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval jasno pojasnilo, podprto z dokumenti za izvolitev sodnika, kateri od sodnikov s priimkom Huzejrovič ali Huzejrović, sodi na Okrajnem sodišču v Litiji. Z navedeno informacijo se je prosilec želel seznaniti z vpogledom in prepisom pri organu.
Organ je z dopisom, Su 1-9/2013 z dne 21. 10. 2013 (v nadaljevanju izpodbijana odločitev), prosilcu odgovoril, da je bil imenovan za sodnika na Okrajno sodišče v Litiji Zlatko Huzejrovič, sedaj pa je njegovo ime Zlatko Huzejrović. Hkrati organ v izpodbijani odločitvi navaja, da je v letnem razporedu sodnikov prišlo do pisne pomote in je pravo ime sodnika Zlatko Huzejrović.
Zoper izpodbijano odločitev je prosilec dne 7. 11. 2013 vložil pritožbo, v kateri navaja, da dokument, ki mu ga je posredoval organ, ni zahtevani dokument. Prav tako prosilec navaja, da mu informacije niso bile posredovane na način, kot je to zahteval.
Ker je bila pritožba poslana neposredno Pooblaščencu kot pritožbenemu organu, jo je z dopisom, št. 092-186/2013/2 z dne 13. 11. 2013, odstopil organu in ga pozval, naj kot organ prve stopnje opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245. členom ZUP. Pooblaščenec je dne 20. 11. 2013 prejel s strani organa odstopljeno pritožbo, skupaj s spisovno dokumentacijo zadeve.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V konkretnem primeru se prosilec pritožuje zoper odločitev organa, št. Su 1-9/2013 z dne 21. 10. 2013, ker meni, da informacija, s katero se je seznanil, ni informacija javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi.
Iz navedenega izhaja, da prosilec vlaga pritožbo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZDIJZ, ki med drugim določa, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru iz četrtega odstavka 25. člena tega zakona. Četrti odstavek 25. člena ZDIJZ predvideva način ravnanja stranke v primeru, ko organ njeni zahtevi ugodi in ji posreduje informacije javnega značaja, vendar pa je prosilec mnenja, da to niso informacije, ki jih je zahteval (več Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Senko Pličanič et al., Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, str. 214).
Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega prvega odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij, in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Prav tako organi niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca.
Organ je v dopisu, s katerim je odstopil pritožbo v reševanje Pooblaščencu, pojasnil, da je prosilcu posredoval vse razpolagajoče podatke v zvezi z njegovo zahtevo. Dodatno je pojasnil, da raznih izpiskov iz evidenc (npr. izpisek iz matične knjige) ne poseduje, saj sodišče uporablja sistem MFerac, v katerem so zavedeni podatki zaposlenih, le-ti pa se avtomatsko posodabljajo s povezavo na Centralni register prebivalstva.
Po mnenju Pooblaščenca je ugotavljanje istovetnosti oseb možno na več načinov in ne samo s primerjavo imena in priimka posameznika. Identifikacijo posameznika npr. omogočata tudi kraj in datum rojstva, kjer je verjetnost, da bi se ujemali vsi navedeni podatki dveh ali več različnih oseb, neznatna. Seveda so navedeni podatki le eni izmed mnogih, ki omogočajo identifikacijo posameznika. Na tem mestu je treba poudariti, da so z vidika določb ZDIJZ dostopni le osebni podatki, ki ne predstavljajo izjeme v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Na podlagi vsega navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da nima razlogov, da ne bi sledil navedbam organa, in zaključuje, da organ ne razpolaga z zahtevano dokumentacijo. Pooblaščenec ob reševanju pritožbe namreč ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je bil organ pripravljen sodelovati s prosilcem pri reševanju njegove zahteve in mu je posredoval vse informacije, s katerimi dejansko razpolaga. Na ta način je organ izkazal pripravljenost, da ravna transparentno, zaradi česar Pooblaščenec ne vidi razlogov, ki bi kazali na to, da želi organ nekaj prikriti. Na tem mestu Pooblaščenec tudi izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga.
Po preučitvi celotne zadeve Pooblaščenec zaključuje, da organ z dokumentom, ki ga zahteva prosilec, ne razpolaga, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožba prosilca zoper odločitev organa, št. Su 1-9/2013 z dne 21. 10. 2013, neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor zoper odločitev organa, št. Su 1-9/2013 z dne 21. 10. 2013. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se jo vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu in odločbo organa, št. Su 1-9/2013 z dne 21. 10. 2013..
Postopek vodila :
Mevlida Mehović, univ. dipl. prav.,
Asistentka svetovalca Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka