Prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve, Policija
+ -Številka: 090-243/2013/3
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Prosilec je od organa zahteval podatek o stroških varovanja sodnikov in tožilcev. Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil, saj stroške varovanja vodi v svojih proračunskih postavkah, kontih in podkontih, vendar ne na način, da bi bilo mogoče ugotoviti, kolikšni so bili stroški za posamezno osebo. Pooblaščenec je v postopku ugotovil, da organ ne razpolaga z dokumentom, iz katerega bi izhajali stroški varovanja za sodnike in tožilce. Glede na to, da zahtevani dokument ne obstoji, je Pooblaščenec pritožbo prosilca zavrnil, saj mu organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.
ODLOČBA:
Številka: 090-243/2013/2
Datum: 14. 2. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G, v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policija, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana, št. 090-93/2013/4 (20-10) z dne 21. 10. 2013, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, Policija, št. 090-93/2013/4 (20-10) z dne 21. 10. 2013, se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
Prosilec je dne 10. 9. 2013, najprej na Ministrstvo za finance, naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer za posredovanje:
- odgovora na vprašanje »Koliko se obremenjuje slovenski proračun za zagotavljanje fizičnega varstva aktivnih in upokojenih sodnikov in tožilcev (varovanje, spremstvo, opazovanje in nadzorovanje njihovih stanovanjskih objektov, spremstvo med neslužbenimi potovanji in drugo)?«
- odgovora na vprašanje: »Kolikšne so obremenitve istih oseb v smislu pokrivanja potnih stroškov in drugih reprezentančnih izdatkov, strokovnih ekskurzij in podobno«?
Ministrstvo za finance je zahtevo za dostop do informacij javnega značaja posredovalo v reševanje Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije, to pa je zahtevo prosilca v prvi alineji odstopilo v pristojno reševanje Ministrstvu za notranje zadeve - Policiji (v nadaljnjem besedilu: organ).
Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-93/2013/4 (20-10), s katero je zahtevo iz prve alineje v celoti zavrnil. V obrazložitvi je organ navedel, da Policija opravlja varovanje določenih pravosodnih funkcionarjev na podlagi 103. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (Ur. l. RS, št. 15/13, v nadaljevanju ZNPPol) in Uredbe o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija (Ur. l. RS, št. 63/13, v nadaljevanju Uredba o varovanju), ki določata oblike in način varovanja. Policija v skladu z Uredbo o varovanju organizira, vodi, koordinira in izvaja preventivno operativno, tehnično in fizično varovanje glede na stopnjo ogroženosti, pri čemer lahko sodelujejo različne enote policije. Pri evidentiranju in izkazovanju javnofinančnih prihodkov in drugih prejemkov, odhodkov in drugih izdatkov, sredstev ter obveznosti do virov sredstev, je Policija zavezana voditi poslovne knjige v skladu z zakonodajo na tem področju (Zakon o računovodstvu, Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava, Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava). Podatki se izkazujejo na kontih, predpisanih v enotnem kontnem načrtu, razporeditev na posamezne konte pa se opravi v skladu z vsebino kontov, kot je predpisana s pravilnikom o kontnem načrtu. Organ je v konkretnem primeru ugotovil, da informacije, ki jih zahteva prosilec, ne obstajajo v materializirani obliki. Pri preverjanju zahteve je organ namreč ugotovil, da pri varovanju oseb ali objektov organ ne vodi evidence stroškov, ki so nastali z varovanjem konkretne osebe ali objekta, temveč le skupne materialne stroške na predpisanih kontih, ki nastanejo z varovanjem. Iz tega razloga organ ne razpolaga z informacijo, kolikšni stroški nastanejo pri varovanju sodnikov in tožilcev. Ker zahtevani podatki pri organu ne obstajajo, je organ zahtevo prosilca moral zavrniti.
Prosilec je v pritožbi z dne 30. 10. 2013 navedel, da so v zvezi z njegovo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja vsi predhodni organi poslovali v skladu z zakonom in posredovali zahtevane podatke. Zataknilo se je pri Policiji, ki je dostop do podatkov zavrnila, s skrajno nesprejemljivo obrazložitvijo. Podatke, katere je prosilec zahteval, bi moral imeti organ vodene v svojem knjižnem poslovanju, ker gre za družbena sredstva, ki morajo biti takoj na razpolago ob kontroli revizorja, oziroma inšpekcije. Zahteval je zgolj splošen skupni izdatek proračunskih sredstev (npr. za gorivo, nadurno delo, hrano psov, nabavo oblačil, itd.), ki ni vezan imensko na osebe, hišno številko ali registrsko tablico, zaradi česar s posredovanjem podatka ne bi bil razkrit noben osebni podatek ali poslovna skrivnost. Vrhovno sodišče mu je svoj del podatkov posredovalo, v delu, ki je bil odstopljen organu, pa je prejel zavrnilno odločbo, kar ni skladno z zakonom o razpolaganju in trošenju družbenih sredstev.
Organ je z dopisom št. 090-93/2013/6 (20-10) z dne 15. 11. 2013 pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skladno z 245. členom ZUP, odstopil v reševanje Pooblaščencu. V dopisu je še dodatno navedel, da Policija opravlja varovanje določenih pravosodnih organov na podlagi 103. člena ZNPPol in Uredbe o varovanju, ki določa oblike in način varovanja. Policija v skladu z uredbo organizira, vodi, koordinira in izvaja preventivno operativno, tehnično in fizično varovanje glede na izdelano oceno ogroženosti varovane osebe, pri čemer lahko sodelujejo različne enote policije. Na podlagi ocene ogroženosti se določi obseg varovanja oz. ukrepe, in katere enote policije pri varovanju sodelujejo. Na nivoju Generalne policijske uprave v Upravi za policijske specialnosti je organiziran Center za varovanje in zaščito (CVZ), ki opravlja naloge varovanja oseb in objektov. CVZ načrtuje, organizira, usklajuje, usmerja, vodi in nadzira varovanje oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija. V konkretnem primeru ogroženosti sodnika ali tožilca, generalni direktor policije, v skladu z 10. členom Uredbe o varovanju, odredi njegovo varovanje. Z oceno ogroženosti oz. načrtom, ki je praviloma označen s stopnjo tajnosti, pa se konkretno opredeli način varovanja. Pri varovanju lahko skupaj ali posamezno sodelujejo različne notranje organizacijske enote (krajevno pristojna policijska postaja, kriminalistična policija, specialna enota policije, ipd.), ki z razporedom dela določijo policiste in opremo za opravljanje nalog varovanja. Ker policijske enote opravljajo naloge varovanja v okviru rednega dela, se ne vodi evidence stroškov varovanja za konkretno varovano osebo, temveč se obračunavajo stroški po predpisanih proračunskih postavkah, kontih in podkontih v skladu s finančnimi predpisi. Iz tega razloga zahtevi prosilca ni bilo mogoče ugoditi, saj dokumenti, ki bi izkazovali stroške varovanja tožilcev in sodnikov, ne obstajajo.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec ugotavlja, da se prosilec v pritožbi pritožuje zoper odločitev organa v celoti, in sicer zaradi neposredovanja odgovora na vprašanje »Koliko se obremenjuje slovenski proračun za zagotavljanje fizičnega varstva aktivnih in upokojenih sodnikov in tožilcev?«
V obravnavanem primeru ni sporno, da organ sodi med organe, zavezane po ZDIJZ.
Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati, in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Pooblaščenec v nadaljevanju pojasnjuje, da ZDIJZ ne varuje pravice prosilca do pridobivanja odgovorov na vprašanja, ampak le pravico zahtevati dokument, ki se že nahaja v materializirani obliki. Organ je prosilcu dolžan omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in ni dolžan ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostil zahtevi prosilca.
V obravnavanem primeru Pooblaščenec nima razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da ne razpolaga s podatkom o stroških za zagotavljanje varstva sodnikov in tožilcev. Organ je namreč natančno pojasnil, da se v primeru ogroženosti sodnika ali tožilca izdela ocena ogroženosti in načrt varovanja, v katerem se konkretno opredeli način varovanja. Pri samem varovanju sodelujejo različne organizacijske enote (krajevno pristojna policijska postaja, kriminalistična policija, specialna enota policije, idr.), ki z razporedom dela določijo policiste in opremo za opravljanje nalog varovanja. Policijske enote opravljajo naloge varovanja v okviru rednega dela, zaradi česar se stroški varovanja ne vodijo za konkretno varovano osebo, temveč se obračunavajo stroški po predpisanih proračunskih postavkah, kontih in podkontih v skladu s finančnimi predpisi. Pooblaščenec torej ugotavlja, da predpisi organu ne nalagajo dolžnosti, da bi vodil stroške za vsako konkretno osebo, ki jo organ varuje, temveč stroške varovanja evidentira znotraj preostalih stroškov konkretne policijske postaje oziroma enote, ki izvaja varovanje na način, kot to določajo finančni predpisi. Prosilec v pritožbi sicer zatrjuje, da mora organ stroške tekoče voditi v svojem knjižnem poslovanju, ker gre za javna sredstva, pri čemer Pooblaščenec ugotavlja, da organ stroške vodi v svojih proračunskih postavkah, kontih in podkontih, vendar ne na tak način, kot bi ga želel prosilec, saj ga predpisi k temu ne zavezujejo.
Upoštevaje navedeno, Pooblaščenec nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da z dokumentom, ki bi izkazoval pregled zahtevanih stroškov varovanja sodnikov ali tožilcev, ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato v skladu z načelom zakonitosti, Pooblaščenec organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Glede na to, da zahtevani dokument ne obstoji, Pooblaščenec ugotavlja, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.
Pooblaščenec še poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec.
Po preučitvi celotne zadeve Pooblaščenec zaključuje, da dokument pri organu ne obstaja, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Odločitev organa je torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka