Prosilec - Inšpektorat RS za prmoet, energetiko in prostor
+ -Številka: 090-241/2013/2
Kategorije: Ali dokument obstaja, Osebni podatek
POVZETEK:
Prosilec je zahteval dokumente, na podlagi katerih je bila v zemljiško knjigo vpisana in izbrisana zaznamba nelegalne gradnje na konkretni nepremičnini. Organ je zahtevo prosilca zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Pritožbi zoper določbo je prosilec priložil izpis iz zemljiške knjige, iz katerega izhaja, da je bil v zemljiški knjigi narejen izbris zaznambe nelegalne gradnje na konkretni nepremičnini, in sicer leta 2004. Organ je ponovno preveril obstoj morebitnih zahtevanih dokumentov in našel dve odločbi, na podlagi katerih bi sicer v zemljiški knjigi, na konkretni nepremičnini, lahko bil izveden vpis in izbris zaznambe nelegalne gradnje, pri čemer pa gre po mnenju organa za odločbi iz leta 2005 in 2006 in ne iz leta 2004, kot to zahteva prosilec, zato vztraja pri svoji prvotni odločitvi. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ napravil napačen sklep glede dejanskega stanja in zahtevo prosilca obravnaval zelo ozko, saj organ razpolaga z odločbo iz leta 2005 in 2006, ki ustrezata zahtevi prosilca. V zahtevi je prosilec namreč zahteval dokumente na podlagi katerih je bila v zemljiško knjigo vpisana in izbrisana zaznamba nelegalne gradnje na konkretni nepremičnini, pri čemer se ni časovno opredelil, za katero obdobje želi prejeti zahtevan dokumente, npr. za leto 2004. Pooblaščenec je tako zahtevi prosilca, iz razloga varstva osebnih podatkov, delno ugodil.
ODLOČBA:
Številka: 090-241/2013/2
Datum: 9. 12. 2013
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odstavka 252. člena in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G, v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-63/2013-3 z dne 25. 10. 2013, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca zoper odločbo Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor št. 090-63/2013-3 z dne 25. 10. 2013 se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku 31 dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo:
- Odločbe št. 0612-379/2006-4 z dne 15. 11. 2006, pri čemer mora:
na vseh straneh prekriti ime in priimek ter naslov inšpekcijskega zavezanca,
na drugi strani (tretji, četrti in osmi odstavek) in tretji strani (prvi in četrti odstavek) prekriti ime in priimek bivšega lastnika zemljišča,
na tretji strani (prvi in četrti odstavek) in četrti strani (prvi odstavek) prekriti ime in priimek solastnice zemljišča ter
na tretji strani (prvi odstavek ) prekriti ime in priimek lastnice drugega dela zgradbe.
- Odločbe št. 061222-486/2005-5212 z dne 18. 7. 2005, pri čemer mora:
na vseh straneh prekriti ime in priimek ter naslov inšpekcijskega zavezanca,
na drugi strani (drugi odstavek) in tretji strani (drugi odstavek) prekriti ime in priimek ter naslov bivšega lastnika zemljišča ter
na drugi strani (drugi odstavek) prekriti ime in priimek ter naslov lastnice sosednjega objekta.
2. V delu zahteve, ki se nanaša na varovane osebne podatke, ki jih je organ dolžan v skladu s prejšnjo točko tega izreka prekriti, se pritožba prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 16. 9. 2013 na organ naslovil zahtevo za posredovanje dokumentov, na podlagi katerih je bila v zemljiško knjigo vpisana in izbrisana zaznamba nelegalne gradnje na nepremičnini v Doljni Počehovi 11b, parc. št. 189/50, k.o..
Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-63/2013-3 z dne 25. 10. 2013, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V izpodbijani odločbi organ navaja, da je uradna oseba organa ugotovila, da se zahteva prosilca nanaša na inšpekcijsko zadevo št. 06122-486/2005. Uradna oseba je opravila vpogled v navedeno zadevo (v elektronsko bazo podatkov - INSPIS) in ugotovila, da sta za parc. št. 189/50, k.o. 619 – Doljna Počehova pod zap. št. 70 zabeležena dva izpiska iz zemljiške knjige, in sicer »Redni izpis iz zemljiške knjige« z dne 18. 9. 2013 in »Zgodovinski izpis iz zemljiške knjige (od 1. maja 2011)« z dne 22. 10. 2013. Iz obeh zemljiškoknjižnih izpiskov je razvidno, da je datum začetka učinkovanja vpisa 21. 4. 2008. Na predmetni nepremičnini so vknjižene določene stvarne pravice in hipoteke, medtem ko zaznamba nelegalne gradnje ni bila zaznamovana. Iz navedenega izhaja, da zahtevana informacija ne obstaja in je prosilcu iz tega razloga organ ne more posredovati, zato je njegovo zahtevo zavrnil.
Zoper odločbo organa je prosilec dne 4. 11. 2013 vložil pritožbo na prvostopenjski organ. Prosilec v pritožbi navaja, da iz izpiska iz zemljiške knjige, ki ga priloga pritožbi, nedvoumno izhaja, da je bil predlagatelj izbrisa zaznambe nelegalne gradnje na parc. št. 189/50 Ministrstvo za okolje in prostor, Območna enota Maribor. Za ta predlog mora po navedbah prosilca obstajati dokument, saj je le na podlagi dokumenta možno vpisati spremembe v zemljiški knjigi, prav tako pa mora obstajati tudi dokument, ki je zahteval vpis zaznambe nelegalne gradnje v zemljiško knjigo. Dodatno prosilec zahteva odgovore, zakaj predmetna dokumentacija ne obstaja. Prosilec med drugim od organa dodatno zahteva še odgovore, zakaj za parc. št. 189/50, k.o. Doljna Počehova, v zemljiški knjigi ni vpisana zaznamba nelegalne gradnje, saj sta bili izdani odločbi št. 06122-486/2005-5212 z dne 18. 7. 2005 in št. 06122-486/2005-5204 z dne 13. 01. 2009.
Na podlagi navedb prosilca v pritožbi je uradna oseba organa Območno enoto Maribor zaprosila, da preveri, za katero inšpekcijsko zadevo, poleg zadeve pod št. 06122-486/2005, gre v primeru, katerega navaja prosilec, in ali obstajajo dokumenti, ki jih je želel prosilec (tisti, na podlagi katerih je bil izveden vpis in izbris nelegalne gradnje v zemljiški knjigi).
Uradna oseba organa je dne 12. 11. 2013 prejela odgovor Območne enote Maribor, v katerem navajajo, da so pregledali celotni arhiv in ugotovili, da je bila odločba št. 06122-486/2005-212 z dne 18. 7. 2005, na osnovi katere je bila verjetno narejena omenjena zaznamba nedovoljenega posega, z odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. 0612-379/2006-4 z dne 15. 11. 2006, odpravljena, zato je bila tudi izbrisana zaznamba na parceli št. 189/50, k.o. Doljna Počehova. Dne 13. 11. 2013 je Območna enota Maribor organu posredovala obe zgoraj omenjeni odločbi.
Organ je dne 13. 11. 2013, z dopisom št. 090-63/2013-10, Pooblaščencu v pristojno reševanje posredoval odstopljeno pritožbo prosilca, skupaj z odločbo št. 06122-486/2005-212 z dne 18. 7. 2005 in odločbo št. 0612-379/2006-4 z dne 15. 11. 2006. Organ v dopisu še navaja, da bi odločba št. 06122-486/2005-212 z dne 18. 7. 2005 sicer lahko bila podlaga za vpis zaznambe nelegalne gradnje v zemljiški knjigi, vendar pa je bila ta odločba izdana leta 2005, to pa je po vpisu plombe za zaznambo črne gradnje, kot izhaja iz izpiska iz zemljiške knjige, ki ga je predložil prosilec (2004).
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja namreč predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Organi v postopku v skladu z ZDIJZ niso dolžni prosilcem dajati oz. pripravljati odgovorov na vprašanja, razen takrat, ko ti izhajajo iz že obstoječega dokumenta – v takem primeru organ prosilcu posreduje predmetni dokument. V tem delu Pooblaščenec opozarja, da iz definicije informacije javnega značaja izhaja logičen sklep, da odgovori na vprašanja oz. pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisano v 5. členu ZDIJZ, ne razteza in zato organi zavezanci prosilcem, na podlagi ZDIJZ, niso dolžni odgovarjati na vprašanja ter dajati pojasnil oz. razlag v zvezi z delovnim področjem organa. V kolikšnem obsegu organi prosilcem odgovarjajo na vprašanja, je predmet njihovih komunikacijskih strategij in ni del postopkov po ZDIJZ.
Pooblaščenec pojasnjuje, da je prosilec v zahtevi z dne 16. 9. 2013 navedel, da želi prejeti dokumente, na podlagi katerih je bil izveden vpis/izbris zaznambe nelegalne gradnje na nepremičnini v Doljni Počehovi 11b, parc. št. 189/50, k.o., kar pomeni, da ga zanimajo vsi dokumenti, ki so povezani z vpisom/izbrisom označbe nelegalne gradnje na konkretni nepremičnini v zemljiški knjigi, ne glede na leto vpisa/izbrisa, saj se prosilec v zahtevi časovno ni opredelil do obdobja, za katerega želi prejeti zahtevane dokumente. Res je sicer, da je prosilec pritožbi priložil izpis iz zemljiške knjige, iz katerega izhaja, da je bil v zemljiški knjigi narejen izbris oznake nelegalne gradnje na konkretni nepremičnini leta 2004, vendar to še ne pomeni, da prosilec želi le dokument, ki izkazuje konkretni izbris zaznambe.
Prosilec v zahtevi namreč, kot že navedeno, navaja, da želi dokumente, ki izkazujejo vpis/izbris zaznambe nelegalne gradnje na konkretni nepremičnini v zemljiški knjigi, pri čemer ne navaja časovnega obdobja oz. let, za katera ga zanima vpis/izbris.
Navedeno pomeni, da so predmet zahteve prosilca vsi dokumenti, na podlagi katerih je bila v zemljiški knjigi vpisana/izbrisana zaznamba nelegalne gradnje na točno določeni nepremičnini, ne glede na čas vpisa/izbrisa.
Pooblaščenec tako ugotavlja, da zahtevi prosilca ustrezata dokumenta št. 06122-486/2005-212 z dne 18. 7. 2005 in št. 0612-379/2006-4 z dne 15. 11. 2006, s katerima organ nedvomno razpolaga, saj ju je posredoval Pooblaščencu, skupaj z odstopljeno pritožbo.
Pooblaščenec ob reševanju te pritožbe obenem ni mogel posumiti, da organ razpolaga še s kakšnimi drugimi dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca. Pooblaščenec ob tem poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z drugimi dokumenti, ki bi lahko ustrezali zahtevi prosilca.
V nadaljevanju je Pooblaščenec presojal, ali v zvezi z obstoječima dokumentoma obstaja katera izmed izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.
Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa zakon. Pooblaščenec je v nadaljevanju presojal, ali je glede dokumentov, ki jih zahteva prosilec, podana izjema po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Skladno s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. 6. člen ZVOP-1 določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljenih v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom. Bistven element pojma osebnega podatka pa je določenost oziroma določljivost posameznika, na katerega se podatek nanaša.
Po temeljitem pregledu vsebine zahtevanih dokumentov je Pooblaščenec ugotovil, da dejansko vsebujeta tudi nekatere osebne podatke, in sicer osebno ime (ime in priimek) ter naslov inšpekcijskega zavezanca in posameznikov, ki jih organ navaja v zahtevanih dokumentih, bodisi kot bivše lastnike, lastnike sosednjih nepremičnin ipd.
Pooblaščenec ugotavlja, da gre v vseh zgoraj navedenih primerih nedvomno za varovane osebne podatke, saj Pooblaščencu ni znana pravna podlaga, ki bi določala, da je razkritje navedenih osebnih podatkov v konkretnem primeru dopustno. Upoštevaje navedeno gre zaključiti, da ti podatki predstavljajo izjemo po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi katere se dostop do informacij javnega značaja lahko zavrne.
Predmetna dokumenta vsebujeta tudi imena in priimke javnih uslužbencev, zaposlenih pri organih, ki so predmetna dokumenta pripravili oz. podpisali, pri čemer Pooblaščenec pojasnjuje, da je sprejeto stališče, da javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (odločba Ustavnega sodišče Republike Slovenije št. U-I-25/95).
Pooblaščenec ocenjuje, da se v obravnavanem primeru z izvedbo instituta delnega dostopa, torej izbrisom osebnih imen (ime in priimek) ter naslovov inšpekcijskih zavezancev in posameznikov, ki jih organ omenja v zahtevanih dokumentih, lahko onemogoči prepoznavnost in določljivost posameznikov. Varovani osebni podatki, ki so vsebovani v zahtevani dokumentaciji, s tem postanejo anonimizirani, kar pomeni, da je identifikacija posameznika onemogočena, saj se z anonimizacijo izgubi prepoznavnost in določljivost posameznika. Pooblaščenec tako ocenjuje, da je v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa mogoče omogočiti dostop do zahtevane dokumentacije, ne da bi s tem posegli v varovane osebne podatke. Z anonimizacijo se namreč izgubi prepoznavnost in določljivost posameznikov, zato podatki, ki se nahajajo v dokumentu, izgubijo značaj osebnih podatkov.
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti, na podlagi 2. odstavka 247. člena ZUP, presojal tudi, ali je podana katera druga izjema od prostega dostopa iz 6. člena ZDIJZ. Na podlagi skrbnega pregleda obravnavanih dokumentov je Pooblaščenec ugotovil, da v njih ni nobene druge izjeme od prosto dostopnih informacij.
Glede zahteve prosilca, ki jo navaja v pritožbi zoper izpodbijano odločbo, in sicer zahteva odgovore, zakaj za parc. št. 189/50, k.o. Doljna Počehova, v zemljiški knjigi ni vpisana zaznamba nelegalne gradnje, saj sta bili izdani odločbi št. 06122-486/2005-5212 z dne 18. 7. 2005 in št. 06122-486/2005-5204 z dne 13. 01. 2009, pa Pooblaščenec pojasnjuje, da gre za novo zahtevo prosilca, katere vsebina ni predmet konkretnega pritožbenega postopka oz. ni bila predmet zahteve prosilca z dne 19. 6. 2013, zato se Pooblaščenec v konkretnem pritožbenem postopku do nje ne more in niti ne sme opredeliti. Ne glede na navedeno, pa Pooblaščenec v tem delu ponovno poudarja, da odgovori na vprašanja oz. pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj, ne predstavljajo informacije javnega značaja, zato organi, zavezanci po ZDIJZ, nimajo dolžnosti, da prosilcem odgovarjajo na vprašanja ter da dajejo pojasnila.
Iz obrazložitve te odločbe je razvidno, da je prvostopenjski organ iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep glede dejanskega stanja in napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil ter sam odločil o zahtevi prosilca. Zahtevi prosilca je delno ugodil (1. točka izreka te odločbe), pritožbo pa je zavrnil v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke (2. točka izreka te odločbe).
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 - UPB5 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Tanja Švab, dipl.upr.ved.,
Raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka