Prosilec - Višje sodišče v Ljubljani
+ -Številka: 090-239/2013/7
Kategorije: Ali dokument obstaja, Javni uslužbenci in funkcionarji, Osebni podatek
POVZETEK:
Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje dokumentov v zvezi z opravljanjem sodniškega pripravništva XY, sedaj državne pravobranilke ter YZ, sedaj okrajne sodnice. Organ je ob vpogledu v evidence, ki jih vodi o pripravnikih ugotovil, da osebi z imeni in priimki iz zahteve pri organu pripravništva nista opravljali. Ker je organ ugotovil, da z dokumentacijo ne razpolaga, je zahtevo prosilca zavrnil. Pooblaščenec je odločil, da je bil organ v konkretnem primeru, za potrebe ugotovitve relevantnega dejanskega stanja, dolžan na podlagi 138., 139. ter 34.a člena ZUP pri Ministrstvu za pravosodje opraviti poizvedbe o tem, ali sta osebi z imeni in priimki, funkcijami, kot so navedene v zahtevi ter podatkom o rojstnem datumu ene od oseb, pripravništvo opravljali pri organu, ter ali sta pripravništvo opravljali pod drugim imenom. Na dokumentacijo podlagi odgovora Ministrstva za pravosodje je bilo ugotovljeno, da organ z zahtevano razpolaga, vendar jo vodi pod dekliškim priimkom oseb, na kateri se zahteva nanaša, zato je Pooblaščenec organu naložil posredovanje dokumentov. Ker dokumenti vključujejo tudi nekatere varovane osebne podatke, vključno z podatkom o dekliškem priimku oseb iz zahteve, je Pooblaščenec uporabil institut delnega dostopa.
ODLOČBA:
Številka: 090-239/2013/7
Datum: 10. 1. 2014
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena ter prvega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi MB (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Višjega sodišča v Ljubljani, Tavčarjeva 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. Su 430/2013 z dne 29. 10.2013, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožbi prosilca se delno ugodi in se odločba Višjega sodišča v Ljubljani, št. Su 430/2013 z dne 29. 10. 2013 delno odpravi ter se odloči:
Organ je dolžan prosilcu v roku 31 dni od vročitve te odločbe posredovati naslednje dokumente:
• dokumente, ki se nanašajo na XY, državno pravobranilko na Državnem pravobranilstvu v Ljubljani, v katerih je navedena z dekliškim priimkom:
- Odločbo o imenovanju za sodniško pripravnico z dne 1. 3. 1996, opr. št. Su 56-137/96, tako, da se na navedenem dokumentu prikrijejo varovani osebni podatki osebe, na katero se odločba glasi (priimek, datum in kraj rojstva, naslov prebivališča, podatek o delovni dobi pripravnice);
- Prošnjo za opravljanje pripravništva z dne 23. 11. 1995 tako, da se na navedenem dokumentu prikrijejo varovani osebni podatki vložnice prijave (priimek, naslov prebivališča, telefonska številka ter datum rojstva);
- potrdilo o diplomiranju št. 1363-95 z dne 22. 11. 1995 tako, da se na navedenem dokumentu prikrijejo varovani osebni podatki osebe, na katero se potrdilo glasi (priimek, datum in kraj rojstva);
- potrdilo o državljanstvu z dne 28. 8. 1992 tako, da se na navedenem dokumentu prikrijejo varovani osebni podatki osebe, na katero se potrdilo glasi (priimek, naslov prebivališča ter datum in kraj rojstva);
- izpisek iz rojstne matične knjige št. 12029 z dne 27. 11. 1995 tako, da se na navedenem dokumentu prikrijejo varovani osebni podatki osebe, na katero se izpisek glasi (letnica rojstva, priimek, datum in kraj rojstva, EMŠO, vsi osebni podatki očeta in matere);
• dokumente, ki se nanašajo na YZ, sodnico na Okrajnem sodišču v Domžalah, v katerih je navedena z dekliškim priimkom:
- Odločbo o imenovanju za sodniško pripravnico z dne 1. 12. 1995, opr. št. Su 56-125/95, tako, da se na navedenem dokumentu prikrijejo varovani osebni podatki osebe, na katero se odločba glasi (priimek, datum, kraj rojstva, naslov prebivališča, podatek o delovni dobi pripravnice);
- Prijavo za opravljanje pripravništva z dne 17. 5. 1995 tako, da se na navedenem dokumentu prikrijejo varovani osebni podatki vložnice prijave (priimek, naslov prebivališča, datum rojstva ter podatki o predhodni zaposlitvi);
- diploma št. 5/94 z dne 10. 1. 1994 tako, da se na navedenem dokumentu prikrijejo varovani osebni podatki osebe, na katero se diploma glasi (priimek, datum in kraj rojstva);
- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu z dne 21. 12. 1994 tako, da se na navedenem dokumentu prikrijejo varovani osebni podatki osebe, na katero se potrdilo glasi (priimek, datum in kraj rojstva);
- potrdilo o državljanstvu št. 145 z dne 24. 1. 1994 tako, da se na navedenem dokumentu prikrijejo varovani osebni podatki osebe, na katero se potrdilo glasi (priimek, datum ter kraj rojstva);
- dopolnitev prijave št. SU 62/95 z dne 24. 5. 1995 tako, da se na navedenem dokumentu prikrijejo varovani osebni podatki vložnice dopolnitve (priimek in naslov prebivališča);
- izpisek iz rojstne matične knjige št. 4696 z dne 24. 5. 1995 tako, da se na navedenem dokumentu prikrijejo varovani osebni podatki osebe, na katero se izpisek glasi (letnica rojstva, priimek, datum in kraj rojstva, EMŠO, vsi osebni podatki očeta in matere).
2. V delu zahteve, ki se nanaša na varovane osebne podatke, ki jih je organ dolžan v skladu s prejšnjo točko tega izreka prekriti, ter v delu, ki se nanaša posredovanje pogodb o zaposlitvi, se pritožba prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja pritožbe posebni stroški niso nastali.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilec je dne 7. 10. 2013 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je prosil za dostop do (1) prijave za opravljanje sodniškega pripravništva, (2) prijavi priloženih dokazil o izpolnjevanju pogojev iz 6. člena ob vložitvi prijave veljavnega Zakona o pravniškem državnim izpitu (Uradni list RS, št. 13/1994, 71/1994; v nadaljevanju ZPDI), (3) akta o imenovanju in razporeditvi na sodišče za opravljanje pripravništva ter (4) pogodbe o delovnem razmerju v času pripravništva za YZ, sedaj sodnico na Okrajnem sodišču v Domžalah ter XY, sedaj državno pravobranilko v Ljubljani.
Organ je prosilcu dne 29. 10. 2013 izdal odločbo, s katero je zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja zavrnil. V obrazložitvi odločbe je organ najprej pojasnil določbe 4. člena ZDIJZ in navedel pogoje, ki morajo biti podani, da gre za informacijo javnega značaja. V nadaljevanju je organ ugotovil, da z dokumentacijo, ki se nanaša na osebi z imenom in priimkom YZ in XY, ne razpolaga. Na podlagi vpogleda v seznam zaposlenih na Okrajnem sodišču v Domžalah in na podlagi Kataloga informacij javnega značaja Državnega pravobranilstva je ugotovil, da YZ dejansko opravlja sodniško funkcijo na Okrajnem sodišču v Domžalah, na Državnem pravobranilstvu pa XY opravlja funkcijo državne pravobranilke. V nadaljevanju je organ preveril, ali sta navedeni osebi opravljali pripravništvo pri organu, pri čemer je na podlagi vpogleda v seznam pripravnikov, ki so opravljali pripravništvo na tem sodišču, ugotovil, da osebi z imenom in priimkom iz zahteve prosilca, sodniškega pripravništva na Višjem sodišču v Ljubljani nista opravljali. Prosilec je bil v postopku na prvi stopnji pozvan, da preveri pravilnost zapisa imena in priimka navedenih oseb. Prosilec vloge v tem delu ni dopolnil, oziroma dopolnitev, kakršno je prosilec vložil, ni prispevala k razjasnitvi zadeve, zato je organ, ki meni, da v skladu s 4. členom ZDIJZ ni dolžan preko poizvedovanj v uradnih evidencah preverjati oziroma ugotavljati pravo identiteto fizičnih oseb, ki jih ima v mislih prosilec ter v luči dejstva, da so lahko navedene osebe opravljale pripravništvo tudi na ostalih treh višjih sodiščih, zahtevo na podlagi 4. člena v povezavi z 22. členom ZDIJZ, zavrnil.
Prosilec je dne 6. 11. 2013 zoper odločbo organa vložil pritožbo, ki jo je organ z dopisom dne 12. 11.2013 odstopil v obravnavo Pooblaščencu.
Zoper odločbo organa se pritožuje prosilec, ki v pritožbi navaja, da iz izpodbijane odločbe ne izhaja, katera izjema iz 6. člena ZDIJZ je bila razlog za zavrnitev zahteve. Organ namreč v odločbi najprej ugotavlja, da organ z dokumentacijo, ki jo zahteva prosilec, razpolaga, nato pa kot razlog za zavrnitev zahteve navaja, da omenjene informacije nima. Glede na ugotovljeno zaposlitev obravnavanih oseb v organih, ki sodijo pod »okrilje« organa, bi organ lahko sklepal, da sta priimka pravilna. Ali sta osebi opravljali pripravništvo pod enakim priimkom, kot je naveden v zahtevi, prosilec ne more vedeti. Nasprotuje ugotovitvi organa, da se zahteva nanaša na fizični osebi, saj gre v obravnavanem primeru za javni osebi, zaposleni v javni službi. Glede na to, da organ sam ugotavlja, da zahteva spada pod informacijo javnega značaja in da dokumenti obstajajo, bi moral ravnati po 20. členu ZDIJZ in zahtevo posredovati organu, ki z informacijo razpolaga. Organ bi lahko sam ugotovil, da sta javni osebi spreminjali priimek. Dokumenti o pravilnem priimku namreč obstajajo na Ministrstvu za pravosodje, kjer bi podatek o (morebitni) spremembi priimka moral obstajati. Prosilec je organu posredoval tudi navodilo Varuha človekovih pravic iz letnega poročila za leto 2001, iz katerega izhaja, da mora uradna oseba, ki vodi postopek, po uradni dolžnosti pridobiti tiste podatke, o katerih vodi uradno evidenco kakšen drug državni organ oziroma organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila. Navajanje organa v izpodbijani odločbi, da »niso dolžni zbirati informacij« je zavajanje in skrivanje za ne delo. Končno prosilec v pritožbi navaja še, da se podatek zanesljivo nahaja v dokumentu Ministrstva za pravosodje »Potrdilo izpitne komisije o opravi PDI-ja«.
Pritožba je delno utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
- da informacija izvira iz delovnega področja organa;
- da organ z informacijo razpolaga;
- da se informacija nahaja v materializirani obliki.
Prosilec je od organa zahteval dokumente, ki se nanašajo na opravljanje sodniškega pripravništva XY in YZ, in sicer:
- prijavo za opravljanje sodniškega pripravništva,
- prijavi priložena dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 6. člena ZPDI,
- akt o imenovanju in razporeditvi na sodišče za opravljanje pripravništva,
- pogodbo o delovnem razmerju v času pripravništva.
Skladno z določbo 7. člena ZPDI, veljavnega v času začetka opravljanja pripravništva, prijavo za opravljanje pripravništva vloži oseba pri predsedniku tistega višjega sodišča, na območju katerega želi opravljati pripravništvo. Na podlagi prijave, kateri mora biti priložena dokumentacija o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 6. člena ZPDI, kandidate, ki so skladno s pravili o prednostnem vrstnem redu pridobili pravico do opravljanja sodniškega pripravništva, pa na podlagi 11. člena ZPDI, imenuje za sodniške pripravnike predsednik višjega sodišča z aktom o imenovanju, s katerim se pripravniki razporedijo na posamezno sodišče v skladu z določbami tega zakona. V tem pritožbenem postopku tako ni sporno, da so dokumenti, ki so predmet zahteve, v primeru njihovega dejanskega obstoja, informacije javnega značaja, ki sodijo v delovno področje organa. V obravnavani zadevi tudi ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ.
V pritožbenem postopku je Pooblaščenec moral prvenstveno odgovoriti na vprašanji:
1. Ali organ z informacijami javnega značaja, ki se nanašajo na osebi z imenom in priimkom XY ter YZ razpolaga,
2. Ali bi moral organ skladno z dolžnostmi in pooblastili, ki jih ima po ZUP , v obravnavanem primeru opraviti poizvedbe pri pristojnih organih o tem, ali sta osebi, na kateri se nanaša zahtevana informacija, spremenili priimek.
Ad 1)
Pooblaščenec zavrača pritožbene navedbe, s katerimi pritožnik organu očita nasprotje v razlogih odločbe. Pritožnik ugotovitev organa iz 4. točke obrazložitve, da z dokumentacijo, ki jo zahteva prosilec, razpolaga, izpodbija izvzeto iz konteksta. Ugotovitev organa se namreč ne nanaša na konkretno dokumentacijo, t.j. dokumentacijo v zvezi z opravljanjem sodniškega pripravništva za osebi, navedeni v zahtevi, pač pa gre za splošne ugotovitve, temelječe na v 4. točki citirani zakonski ureditvi, po kateri organ pridobi zahtevano dokumentacijo (t.j. prijavo za opravljanje sodniškega pripravništva, prijavi priložena dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 6. člena ZPDI, akt o imenovanju in razporeditvi na sodišče za opravljanje pripravništva ter pogodbo o delovnem razmerju v času pripravništva) bodisi v fazi prijave, ki jo oseba vloži za opravljanje sodniškega pripravništva, bodisi jo organ izdela, če določena oseba sodniško pripravništvo pri organu tudi opravlja.
Kriterij materializirane oblike je izpolnjen, kadar dokument že obstaja, je že ustvarjen, oziroma, kadar ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Organ je dostop do informacij javnega značaja zavrnil, ker je ugotovil, da z informacijo ne razpolaga. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ preveril, ali sta osebi z imenom in priimkom iz zahteve opravljali pripravništvo pri organu tako, da je pregledal seznam vseh pripravnikov, ki so opravljali pripravništvo pri organu. Seznam predstavlja interno izdelana evidenca, ki jo je organ izdelal zaradi vodenja evidenc sodniških pripravnikov, ki so pripravništvo opravljali v obdobju od leta 1985 dalje in dejansko predstavlja popis arhiviranih osebnih spisov z imenom in priimkom pripravnika ter letom, v katerem je zaključil prakso na sodišču. Ker oseb z imenom in priimkom XY in YZ v tej evidenci organ ni našel, je organ preveril tudi arhivirane personalne mape vseh sodniških pripravnikov, ki so pripravništvo opravljali na Višjem sodišču v Ljubljani, in sicer tako, da je arhiv osebnih map ročno pregledal. Na podlagi takšnega pregleda dokumentacije, je organ ugotovil, da osebi z imenom in priimkom iz zahteve prosilca, sodniškega pripravništva pri organu nista opravljali.
Pooblaščenec nima razloga za dvom v temeljitost pregleda evidenc organa. Organ je v svoji odločbi natančno pojasnil način, s katerim je iskal dokumentacijo, nanašajočo se na osebi z imenom in priimkom iz zahteve. Pregled je bil opravljen tako s pregledom interno izdelane evidence, ki vključuje imena in priimke pripravnikov, ki so pripravništvo opravljali v obdobju od leta 1985, kot tudi z ročnim pregledom vseh arhiviranih personalnih map pripravnikov, ki so opravljali pripravništvo pri organu. Pooblaščenec tako ne dvomi v pravilnost ugotovitev organa, da nihče z imenom in priimkom, kot izhaja iz zahteve, sodniškega pripravništva na Višjem sodišču v Ljubljani ni opravljal, in da v zvezi s pripravništvom teh oseb pri organu ni nobene dokumentacije, ki bi sicer predstavljala informacijo javnega značaja.
Ad 2)
Pooblaščenec pritrjuje očitkom pritožnika, da bi v obravnavanem primeru moral organ, skladno z dolžnostmi in pooblastili, ki jih ima po ZUP, opraviti poizvedbe pri pristojnih organih o tem, ali sta osebi, na kateri se nanaša zahtevana informacija, spremenili priimek.
ZUP, ki se za vprašanja, ki niso urejena z ZDIJZ na podlagi 15. člena ZDIJZ, uporablja v postopku odločanja o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, v 138. členu uradni osebi, ki vodi upravni postopek, nalaga, da pred izdajo odločbe ugotovi vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev. Pooblastila, ki jih ima uradna oseba v zvezi z ugotavljanjem pravnorelevantnega dejanskega stanja, so določena v 139. členu ZUP. Ta v prvem odstavku določa, da lahko uradna oseba, ki vodi postopek, med postopkom ves čas ugotavlja dejansko stanje in izvaja dokaze o vseh dejstvih, pomembnih za izdajo odločbe, tudi o tistih, ki v postopku še niso bila navedena. Tretji odstavek 139. člena ZUP določa, da si uradna oseba, ki vodi postopek, preskrbi po uradni dolžnosti podatke o dejstvih, o katerih vodi uradno evidenco organ, ki je pristojen za odločanje. Enako ravna uradna oseba glede dejstev, o katerih vodi uradno evidenco kakšen drug državni organ oziroma organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila. Četrti odstavek istega člena določa, da če uradne evidence ne vodi organ, ki je pristojen za odločanje, je dolžan od pristojnega organa podatke zahtevati takoj oziroma najkasneje v roku treh delovnih dni po vložitvi vloge. Zaprošeni organ je dolžan te podatke brezplačno posredovati takoj oziroma najkasneje v roku 15 dni, če ni v predpisu, ki ureja uradno evidenco, drugače določeno. Po 34.a členu ZUP so upravljavci zbirk osebnih podatkov, ki razpolagajo s podatki, potrebnimi za ugotovitev dejstev v zvezi z vodenjem in odločanjem v upravnem postopku, dolžni na podlagi obrazložene zahteve organa, brezplačno, najkasneje v roku 15 dni, posredovati zahtevane podatke.
V obravnavanem primeru je prosilec zahteval dokumentacijo, ki se nanaša na točno določeni osebi - XY, državno pravobranilko na Državnem pravobranilstvu v Ljubljani ter YZ, okrajno sodnico na Okrajnem sodišču v Domžalah. V zvezi z XY je prosilec na zahtevo organa predložil še odločbo o imenovanju v funkcijo državne pravobranilke, iz katere izhaja tudi datum rojstva navedene osebe. Zahteva prosilca se tako ni nanašala na katerokoli osebo z imenom in priimkom, navedenim v zahtevi, pač pa na točno, individualno določeni osebi. Za odločitev o zahtevi je relevantno vprašanje torej, ali sta ti dve konkretni osebi opravljali pripravništvo pri organu in posledično, ali organ z dokumentacijo, ki se nanaša na opravljanje pripravništva teh oseb, razpolaga.
Organ je pri svoji odločitvi izhajal iz možnosti, da sta osebi, navedeni v zahtevi, pripravništvo lahko opravljali tudi na katerem od ostalih treh višjih sodiščih (v Mariboru, Celju ali Kopru), saj Višje sodišče v Ljubljani ni edini organ, pri katerem se, glede na določbe ZPDI in Zakona o sodiščih (Uradni list RS, 19/94 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZS), lahko opravlja pripravništvo. Organ ni bil dolžan pridobivati informacije o tem, na katerem sodišču je oseba, na katero se nanaša zahteva, pripravništvo opravljala. Za ta postopek relevantno vprašanje je namreč le to, ali ga je opravljala pri organu, to je na Višjem sodišču v Ljubljani. Pooblaščenec pa le dodaja, bi bil organ, če bi pri ugotavljanju za odločitev relevantnega dejanskega stanja, ugotovil, na katerem od drugih treh višjih sodišč je oseba, navedena v zahtevi, opravljala pripravništvo, dolžan ravnati skladno z 20. členom ZDIJZ in zahtevo po pridobitvi te informacije, odstopiti organu, ki bi bil glede na vsebino zahteve pristojen za njeno reševanje, to je višjemu sodišču, na območju katerega bi oseba opravljala sodniško pripravništvo.
Drugi razlog, ki je organ vodil do zaključka, da nima dokumentacije v zvezi z opravljanjem pripravništva oseb, navedenih v zahtevi, pa je možnost, da sta osebi pripravništvo vendarle opravljali pri organu, vendar sta po pripravništvu spremenili priimek. Navedeno pomeni, da bi organ z dokumentacijo, ki se nanaša na ti dve osebi, razpolagal, vendar bi jo vodil pod drugim imenom. Načelno Pooblaščenec sicer pritrjuje organu, da v primeru, da ugotovi, da nima dokumentov o osebi z določenim imenom in priimkom iz zahteve, ob odsotnosti drugih podatkov, ni dolžan po uradni dolžnosti izvesti obširnega ugotovitvenega postopka v smeri, ali se zahteva morda nanaša na osebo, ki je v preteklosti nosila drugo ime. Vendar je obravnavani primer specifičen iz treh razlogov. Prvič in najpomembnejše zato, ker je prosilec zahteval dokumentacijo, ki se nanaša na točno določeni osebi, v zahtevi opredeljeni s podatki, ki omogočajo uradni osebi, da za odločitev potrebne podatke o teh osebah pridobi na podlagi poizvedb v uradnih evidencah. Drugič zato, ker je že organ sam, v okviru postopka na prvi stopnji, podvomil o pravilnosti priimkov, navedenih v zahtevi in prosilca celo pozval, da navede morebitne dekliške priimke teh oseb. In tretjič zato, ker prosilec do podatka, ki ga je organ zahteval od njega, sam ne bi mogel priti. Te okoliščine so po oceni Pooblaščenca v obravnavanem primeru terjale od organa, da v okviru pooblastil iz 139. in 34.a člena ZUP, za potrebe pravilne ugotovitve za odločitev relevantnih dejstev, pri pristojnih organih opravi poizvedbe tako o tem, ali sta osebi, na kateri se zahteva nanaša, opravljali pripravništvo na Višjem sodišču v Ljubljani ter ali sta pripravništvo opravljali pod drugim imenom.
Člen 34.a ZUP v povezavi s 138. in 139. členom istega zakona za potrebe odločanja o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, uradni osebi omogočajo pridobivanje tako podatkov iz kadrovske evidence sodnikov, ki jo na podlagi 78. člena ZS vodi Vrhovno sodišče RS (oziroma ob odločanju Pooblaščenca še vedno Ministrstvo za pravosodje), kot podatkov iz kadrovske evidence državnih pravobranilcev, vodeno pri Ministrstvu za pravosodje, na podlagi 58. člena Zakona o državnem pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 20/97 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDPra). Navedene določbe ZUP so tudi podlaga za pridobivanje podatkov iz evidence opravljanja državnih izpitov, ki jo na podlagi 30. člena sedaj veljavnega Zakona o pravniškem državnem izpitu (Uradni list RS, št. 13/1994, 71/1994, 5/1999, 110/2002-ZDT-B, 55/2003, 83/2003-UPB1, 13/2006 Skl.US: U-I-242/03-12, 111/2007, 46/2009 Skl.US: U-I-160/07-16, 40/2012-ZUJF; v nadaljevanju ZPDI-1) vodi Ministrstvo za pravosodje. Ob drugačnem razumevanju pooblastil in dolžnosti uradnih oseb, pristojnih za odločanje o dostopu do informacij javnega značaja, ki izvirajo iz 139. in 34.a člena ZUP, bi bilo v mnogih primerih prosilcem povsem nedostopen določen krog informacij javnega značaja, saj prosilci do informacije o javnih uslužbencih, ki so po prenehanju opravljanja javne funkcije ali delovnega razmerja svoje ime iz kakršnegakoli razloga spremenili, za obdobje pred spremembo, ne bi mogli priti, če jim ime javnega uslužbenca pred spremembo ne bi bilo znano. Takšna razlaga bi bila v nasprotju z načelom javnosti in odprtosti delovanja državnih organov, na katerem temelji ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja in bi bila tudi v nasprotju z nameni, ki jih zasleduje ZDIJZ.
Navedene ugotovitve tako vodijo do zaključka, da je bilo zaradi opustitve dolžnosti, ki jo organu nalaga ZUP, dejansko stanje v obravnavani zadevi nepopolno ugotovljeno, zato je Pooblaščenec, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP, dopolnil postopek tako, da je na Ministrstvo za pravosodje naslovil zahtevo za posredovanje podatka o tem, (1) na katerem višjem sodišču sta osebi, s podatki, navedenimi iz zahteve ter podatkom o datumu rojstva XY opravljali pripravništvo ter (2) ali sta pripravništvo opravljali pod imenom iz zahteve, ali pod drugim imenom oziroma priimkom.
V odgovoru na zahtevo Pooblaščenca je Ministrstvo za pravosodje pojasnilo, da v evidenci opravljanja pravniških državnih izpitov ni evidentiranih oseb z imenom YZ in XY. Glede na posredovani podatek o rojstvu za XY, pa je bilo ugotovljeno, da gre za osebo, ki je pravniški državni izpit opravljala pod drugim priimkom. Podatek o priimku, pod katerim je opravljala pravniški državni izpit YZ, pa je bil pridobljen v okviru drugega postopka v zvezi z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Obe navedeni osebi sta, kot izhaja iz prijave k pravniškemu državnemu izpitu, pripravništvo opravljali na Višjem sodišču v Ljubljani. Ministrstvo za pravosodje je Pooblaščencu posredovalo tudi podatek o priimkih posameznic, na katere se je nanašala zahteva, pod katerimi sta opravljali pripravništvo na Višjem sodišču v Ljubljani.
Po pridobljenih podatkih o imenih in priimkih, pod katerimi sta Xy, državna pravobranilka na Državnem pravobranilstvu v Ljubljani in YZ, sodnica na Okrajnem sodišču v Domžalah opravljali pripravništvo, je Pooblaščenec od organa zahteval, da preveri obstoj zahtevane dokumentacije za ti dve osebi ter mu jo, v primeru, da z njo razpolaga, posreduje. Dokumentacijo, navedeno v 1. točki izreka te odločbe, je Pooblaščenec prejel 27. 12. 2013.
1. O dostopu do dokumentov iz 1. točke izreka odločbe.
Ker je bilo v okviru pritožbenega postopka ugotovljeno, da organ z dokumentacijo iz prve točke izreka te odločbe razpolaga, je Pooblaščenec na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo v tem delu 1. točke, odpravil in sam odločil ter naložil organu, da dokumentacijo posreduje prosilcu.
Tako odločba o imenovanju za sodniško pripravnico, kot tudi prijava za opravljanje sodniškega pripravništva sta dokumenta, ki predstavljata informacijo javnega značaja. Glede na določbo 6. člena ZPDI, kjer so določeni pogoji, ki jih mora izpolnjevati kandidat, da je lahko sodniški pripravnik, predstavljajo informacijo javnega značaja tudi dokumenti, ki izkazujejo pogoje za zasedbo tega delovnega mesta. Po 6. členu ZPDI je sodniški pripravnik lahko, kdor (1) je državljan Republike Slovenije in aktivno obvlada slovenski jezik, (2) je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost in (3) ima pridobljen strokovni naslov diplomirani pravnik ali nostrificirano diplomo tuje pravne fakultete. Potrdilo o državljanstvu, s katerim se dokazuje izpolnjevanje prvega pogoja, izpisek iz matičnega registra, iz katerega izhaja izpolnjevanje drugega ter diploma in potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu, ki dokazuje izpolnjevanje slednjega pogoja, so tako informacije javnega značaja, do katerih ima prosilec dostop.
Ker pa, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, se v odločbah o imenovanju za sodniško pripravnico, prijavah za opravljanje pripravništva ter potrdilih, s katerimi se izkazujejo pogoji za opravljanje pripravništva, nahajajo tudi informacije, ki predstavljajo izjeme iz 6. člena ZDIJZ, je Pooblaščenec odločil, da se prosilcu dovoli delni dostop, skladno s 7. členom ZDIJZ.
Pooblaščenec je namreč ob vsebinskem pregledu vseh, v 1. točki izreka te odločbe navedenih dokumentov, ugotovil, da vsi vsebujejo podatke, ki predstavljajo osebne podatke v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/2004 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZVOP-1). V nadaljevanju je Pooblaščenec presojal, ali osebni podatki v navedenih dokumentih predstavljajo varovane osebne podatke.
Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Pooblaščenec je z vpogledom v zahtevano dokumentacijo ugotovil, da dokumenti vsebujejo naslednje osebne podatke:
1. ime, priimek, rojstni datum, kraj rojstva, naslov prebivališča, podatek o delovni dobi pripravnice, telefonska številka, EMŠO ter osebni podatki očeta in matere pripravice;
2. ime in priimek funkcionarjev, ki so izdali odločbo o imenovanju za sodniško pripravnico;
3. ime, priimek, delovno mesto oz. funkcijo ter podpis oseb zaposlenih pri organu, ki je izdal potrdila oziroma dokumente, ki so predmet odločanja.
Osebni podatki pod točko 1:
V zvezi z vprašanjem, ali ti podatki predstavljajo varovane osebne podatke, je treba upoštevati določbo prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, v kateri je navedeno, da se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih enajst izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. (tajni podatki) in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.
YZ in XY sta bili kot sodniški pripravnici zaposleni kot javni uslužbenki, kar izhaja iz odločb o imenovanju za sodniško pripravnico, kjer je navedeno, da organ navedeni osebi sprejme v delovno razmerje za določen čas. Po določbi 1. člena ZJU je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Javni sektor so v skladu z drugim odstavkom 1. člena ZJU državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. V skladu z doktrino pričakovane zasebnosti, ki jo je leta 1997 prevzelo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v primerih Halford v. Združeno kraljestvo (25. 6. 1997, Reports, 1997-III) in Copland v. Združeno kraljestvo (3. 4. 2007, Appl. No. 62617/00), pa tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi U-I-25/95, javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto.
Pooblaščenec na podlagi navedenega ugotavlja, da ime, vrsta in stopnja strokovne izobrazbe, podatek o opravljenem strokovnem izpitu in delovno mesto, ki ga zaseda javna uslužbenka, ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov. Ti podatki ne sodijo v zasebno sfero posameznikovega življenja, pač pa se nanašajo na njegovo profesionalno življenje, za katerega pa mora kot javni uslužbenec računati, da bo njegova pravica do zasebnosti toliko okrnjena, kolikor je zakonodajalec presodil, da je nujno zaradi zagotavljanja transparentnosti, krepitve demokratične funkcije in posledično učinkovitejšega delovanja javnega sektorja.
Vendar pa je Pooblaščenec z vpogledom v dokumentacijo tudi ugotovil, da ta v dokumentih vsebuje tudi osebne podatke, ki se ne nanašajo na delovno razmerje javnih uslužbenk oziroma niso v nikakršni zvezi z njim, npr. rojstni datum, kraj rojstva, občina rojstva, domači naslov (ulica in kraj s poštno številko), zasebna telefonska številka, EMŠO ter osebni podatki staršev javnih uslužbenk. Pooblaščenec glede navedenih podatkov ugotavlja, da gre za kategorijo varovanih osebnih podatkov, saj ne gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, neposredno povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. To velja tudi za podatke o delovni dobi in podatke o predhodni zaposlitvi, ki jo je uslužbenka opravila do izdaje odločbe o imenovanju za pripravnico, saj delovna doba in delovne izkušnje pri določenem delodajalcu ne prestavljajo kvalifikacije za zasedbo delovnega mesta, ki ga je zasedala javna uslužbenka.
Pooblaščenec je v obravnavanem primeru ocenil, da varovan osebni podatek predstavlja tudi priimek javnih uslužbenk, ki je razviden iz dokumentov. V obravnavanem primeru je namreč, kljub temu, da gre za priimke sodniških pripravnic, ki sta bili v času opravljanja pripravništva javni uslužbenki, odločilno dejstvo, da se je zahteva po ZDIJZ glasila na posameznici s priimkom, kot ga uporabljata v pravnem prometu sedaj. Glede na vsebino in predmet konkretne zahteve, bi v tem primeru razkritje podatka o dekliškem priimku posameznic, na kateri se je zahteva nanašala, predstavljalo kršitev določb ZVOP-1, zato je Pooblaščenec odločil, da se lahko dokumenti posredujejo le z razkritim imenom, ne pa tudi nekdanjim priimkom XY in YZ.
Osebni podatki pod točko 2:
Po 11. členu ZPDI kandidate, ki so pridobili pravico do opravljanja sodniškega pripravništva, imenuje za sodniške pripravnike predsednik višjega sodišča. Predsednika višjega sodišča, ki sta na podlagi zakonskega pooblastila iz 11. člena ZPDI izdala odločbi o imenovanju sodniških pripravnic, sta funkcionarja, katerih varstvo podatkov o imenu in priimku ter funkciji je izvzeto po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ.
Osebni podatki pod točko 3:
Glede osebnih podatkov pod točko 3 Pooblaščenec pojasnjuje, da gre za osebe, ki v konkretnem primeru opravljajo javno funkcijo in s svojim podpisom jamčijo za verodostojnost izdanih dokumentov. Pri osebah, ki nastopajo kot izvrševalci javne funkcije, je obseg varovanih osebnih podatkov zmanjšan, in sicer tako, da njihova imena in priimki, delovno mesto oziroma funkcija ter lastnoročni podpis ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov. Ker navedene osebe v konkretnem postopku nastopajo kot predstavniki oziroma zastopniki izdajateljev listin, njihovo ime in priimek, delovnim mestom oziroma funkcijo ter lastnoročnim podpisom v konkretnem primeru ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov.
Pooblaščenec je glede osebnih podatkov in delnega dostopa, na podlagi 7. člena ZDIJZ, odločil, kot izhaja iz 1. in 2. točke izreka te odločbe.
Pooblaščenec je po uradni dolžnosti, na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP, izvedel preizkus, ali v konkretnem primeru morda obstaja katera izmed preostalih možnih izjem iz 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da v njih ni nobenih drugih izjem od prosto dostopnih informacij.
2. O neobstoju pogodbe o zaposlitvi.
Po prejemu dokumentacije, med katero ni bilo pogodb o zaposlitvi, je bilo Pooblaščencu ob telefonskem razgovoru pojasnjeno, da pogodbe o zaposlitvi niso bile posredovane zato, ker jih organ nima. Do uveljavitve Zakona o javnih uslužbencih v letu 2002 (Uradni list RS, št. 56/2002), ki je v 53. členu določil, da delovno razmerje javni uslužbenec sklene s pogodbo o zaposlitvi, je za sodno osebje , na podlagi drugega odstavka 197. člena Sodnega reda (Uradni list RS, št. 17/95; v nadaljevanju Sodni red), Zakon o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/1990, 5/1991, 18/1991, 22/1991, 2I/1991-I, 4/1993, 18/1994-ZRPJZ, 41/1994; v nadaljevanju ZDDO) določal, da sklenejo delovno razmerje na podlagi odločbe funkcionarja (3. člen ZDDO). Ker sta osebi, na kateri se nanaša zahteva, sodniško pripravništvo opravljali pred uveljavitvijo ZJU, je bila podlaga za sklenitev delovnega razmerja, skladno s takrat veljavno zakonodajo, odločba predstojnika, ne pogodba o zaposlitvi, zato Pooblaščenec sledi navedbam organa, da pogodb o zaposlitvi nima.
Ker organ z zahtevano informacijo ne razpolaga, je Pooblaščenec v 2. točki izreka te odločbe, na podlagi 248. člena ZUP, zavrnil pritožbo prosilca v delu, ki se nanaša na predložitev pogodb o zaposlitvi za XY in YZ.
Sklepno.
Iz obrazložitve te odločbe je razvidno, da je prvostopenjski organ v zvezi dokumenti, navedenimi v 1. točki izreka, napačno ugotovil dejstva, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca v tem delu ugodil in na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP odločbo organa odpravil, ter odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka odločbe. V preostalem delu pa je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno, s tem pa je tudi pravilna odločitev organa, zato je Pooblaščenec pritožbo prosilca razen v delu, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil.
V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Katarina Medved, univ. dipl. prav.
Svetovalka pri Informacijskem Pooblaščencu
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,