Prosilec - Upravna enota Maribor
+ -Številka: 090-237/2013/5
Kategorije: Ali dokument obstaja, Avtorsko delo, Osebni podatek
POVZETEK:
Prosilec je zahteval celotno dokumentacijo iz zadeve št. 351-923/2009. Organ je prosilcu posredoval vse zahtevane dokumente, s prekritimi osebnimi podatki, razen projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, kjer se je skliceval na 2. točko 6. odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec v pritožbi navaja, da ni prejel celotne dokumentacije. Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ prosilcu posredoval celotno dokumentacijo iz zadeve št. 351-923/2009, pri prekritju osebnih podatkov pa je ravnal v skladu z ZVOP-1. Glede zavrnitve dostopa da projekte dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja pa je Pooblaščenec v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ sicer ravnal pravilno, ko je dostop do njegovih fotokopij zavrnil, vendar pa se je pri tem napačno skliceval na 2. točko 6. odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre v konkretnem primeru za "klasičen" dostop do informacij javnega značaja in ne za njegovo ponovno uporabo. Dostop do fotokopij projektne dokumentacije je potrebno zavrniti na podlagi 2. odstavka 25. člena ZDIJZ, saj gre za avtorsko delo, v katerega pa je omogočen le vpogled in ne njegovo fotokopiranje. Pooblaščenec je tako pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-237/2013/5
Datum: 22. 11. 2013
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G, v nadaljevanju ZUP) o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo Upravne enote Maribor, Ulica heroja Staneta 1, 2501 Maribor (v nadaljevanju organ) št. 090-90/2013/7 z dne 17. 10. 2013, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja izdaja naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilke zoper odločbo Upravne enote Maribor št. 090-90/2013/7 z dne 17. 10. 2013 se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
OBRAZLOŽITEV:
Prosilka je na organ dne 19. 9. 2013 naslovila dve zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, in sicer:
- vsa gradbena dovoljenja za parc. št. 1802, k.o. Tezno (lastnika …), pridobljena pred letom 2010 in od leta 2011 dalje;
- celotno dokumentacijo, na osnovi katere sta lastnika parc. št. 1802, k.o. Tezno pridobila gradbeno dovoljenje št. 351-923/2009-19 z dne 16. 2. 2010.
Dne 8. 10. 2013 je organ prosilko, z dopisom št. 090-90/2013/3 obvestil, da ji bo v zahtevano dokumentacijo omogočil vpogled.
Prosilka je dne 10. 10. 2013 na dopis organa odgovorila preko elektronske pošte, kjer navaja, da dokumentacijo želi v obliki fotokopij in ne v obliki vpogleda.
Organ je o zahtevi prosilke nato odločil z odločbo št. 090-90/2013/7 z dne 17. 10. 2013, s katero je zahtevi prosilke delno ugodil. Organ je prosilki posredoval fotokopije vseh dokumentov iz zadeve št. 351-923/2009, brez osebnih podatkov, razen projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, pri čemer se je skliceval na izjemo iz 2. točke 6. odstavka 6. člena ZDIJZ.
Zoper odločbo organa je prosilka dne 28. 10. 2013 vložila pritožbo, v kateri navaja, da ni prejela celotne dokumentacije iz zadeve št. 351-923/2009, in sicer: lokacijska informacija ni v celoti (samo prvi dve strani), soglasje za pridobitev gradbenega dovoljenja je v takšni obliki, da gre sklepati, da gre za ponaredek, iz prejete dokumentacije ni razvidno, na podlagi česa je bilo izdano gradbeno dovoljenje za parc. št. 1802, ter iz prejete dokumentacije ni razvidno, da bi lastnik dopolnil pomanjkljivosti in zakonito pridobil gradbeno dovoljenje.
Pooblaščenec je dne 15. 11. 2013 prejel dopis organa št. 090-90/2013/10, s katerim je Pooblaščencu na podlagi 245. člena ZUP odstopil pritožbo v reševanje.
Pooblaščenec, kot pritožbeni organ, mora razpolagati z vsemi informacijami, ki jih potrebuje pri odločanju o pritožbi in mora tako pregledati tudi informacije, ki jih je prosilec zahteval in se nanašajo na obravnavano zadevo, zato je Pooblaščenec dne 13. 11. 2013 organ pozval k posredovanju celotne dokumentacije iz spisa št. 351-923/2009.
Organ je Pooblaščencu, z dopisom št. 090-90/2013/10 z dne 14. 11. 2013, posredoval celotno originalno dokumentacijo iz zadeve št. 351-923/2009, skupaj s popisom zadeve.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. V obravnavanem primeru ni sporno, da organ sodi med organe, zavezane po ZDIJZ, zahtevane informacije pa izvirajo iz njegovega delovnega področja.
Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.
Pooblaščenec pojasnjuje, da ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga s še katerimi drugimi dokumenti iz zadeve št. 351-923/2009, kot s tistimi, ki jih je prosilki že posredoval, vendar jih prosilki ne želi posredovati. Pooblaščenec namreč ugotavlja, da je bil organ v postopku pripravljen sodelovati s prosilko in ji je posredoval fotokopije vseh dokumentov iz zadeve št. 351-923/2009, s katerimi razpolaga, s prekritimi osebnimi podatki. Zavrnil je le dostop do projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Glede navedbe prosilke, da ji lokacijska informacija ni bila posredovana v celoti, Pooblaščenec pojasnjuje, da je pri pregledu celotne dokumentacije št. 351-923/2009 ugotovil, da je le-ta prosilki bila posredovana v celoti. Lokacijska informacija namreč resnično obsega le dve strani, ki ju je prejela tudi prosilka.
Glede navedb prosilke, da je soglasje za pridobitev gradbenega dovoljenja v takšni obliki, da gre sklepati, da gre za ponaredek, Pooblaščenec pojasnjuje, da je organ pri posredovanju fotokopije soglasja za pridobitev gradbenega dovoljenja ravnal pravilno, ko je na dokumentu prekril osebne podatke posameznika in tako prosilki v tem delu omogočil le delni dostop do zahtevanega dokumenta – torej s prekritimi osebnimi podatki. Pooblaščenec ugotavlja, da se na konkretnemu dokumentu - soglasju nahajajo osebni podatki posameznika, ki je podal soglasje za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) predstavljajo varovane osebne podatke, ki javnosti niso prosto dostopni. Skladno s 3. točko 1. odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu namreč zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, kot je to v konkretnem primeru. V konkretnem primeru je organ uporabil institut delnega dostopa in prosilki posredoval dokument brez osebnih podatkov, saj je tako onemogočil prepoznavnost in določljivost posameznika.
Glede navedb prosilke, da iz prejete dokumentacije ni razvidno, da bi lastnik dopolnil pomanjkljivosti in zakonito pridobil gradbeno dovoljenje pa Pooblaščenec pojasnjuje, da je pri pregledu predmetne dokumentacije ugotovil, da je vlagatelj moral vlogo dopolniti s soglasjem in projektno dokumentacijo za izdajo gradbenega dovoljenja. V konkretnem primeru gre za soglasje, knjiženo pod št. 351-923/2009-7 z dne 3. 11. 2013, ki ga je organ prosilki že posredoval, kar izhaja tudi iz same pritožbe, saj prosilka, kot izhaja iz prejšnjega odstavka, navaja, da je soglasje v obliki, za katero gre sklepati, da gre za ponaredek. Dostop do projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja pa je organ prosilki zavrnil dostop s sklicevanjem na 2. točko 6. odstavka 6. člena ZDJZ, ki določa, da se prosilcu zavrne zahteva za ponovno uporabo zahtevane informacije, če se zadeva nanaša na podatek, zavarovan s pravicami intelektualne lastnine tretjih oseb. Pooblaščenec pojasnjuje, da se je organ sicer napačno skliceval na 2. točko 6. odstavka 6. člena ZDJZ, saj se zahteva prosilke ne nanaša na ponovno uporabo, ampak gre za »klasično« zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Ne glede na navedeno, pa je organ pravilno ugotovil, da gre za dokument, ki predstavlja intelektualno lastnino (avtorsko delo) tretje osebe, zaradi česar je dostop do fotokopije projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja treba zavrniti, vendar na podlagi 2. odstavka 25. člena ZDIJZ.
Pooblaščenec v pritožbenem postopku ugotavlja, da ni dvoma, da zahtevane informacije, ki so del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, predstavljajo avtorsko delo, saj izpolnjujejo vseh pet temeljnih predpostavk avtorskega dela, kot to določa Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 94/2004 s spremembami; v nadaljevanju ZASP). Nedvomno je, da je delo izraženo, da predstavlja stvaritev avtorja in intelektualno kreacijo ter da hkrati spada v znanstveno področje človeške ustvarjalnosti. Po vsebinski preučitvi dokumentov Pooblaščenec ocenjuje tudi, da imajo dokumenti tudi zadostno mero individualnosti, da se štejejo za avtorsko delo. Pooblaščenec ob tem poudarja, da je namen 2. odstavka 25. člena ZDIJZ varovanje avtorskih pravic in ne onemogočenje dostopa do informacij javnega značaja. Posledica takšne ureditve zato nikakor ni zavrnitev dostopa do zahtevane informacije javnega značaja, temveč se prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo organ da na vpogled (več: v Vse o dostopu do informacij javnega značaja, Nataša Pirc Musar et al., Založba Forum Media, Maribor, 2006, točka 2/2.3.3.3, stran 46). Ker je pri tem pravici dostopa do informacij javnega značaja še vedno zadoščeno, saj takšno ravnanje organa ni v nasprotju niti z namenom ZDIJZ (2. člen ZDIJZ) niti z načelom prostega dostopa (5. člen ZDIJZ), zakonodajalec v ZDIJZ ni vnesel nobene izjeme od navedene omejitve proste izbire načina posredovanja zahtevane informacije javnega značaja. Iz navedenega izhaja, da je organ ravnal pravilno, ko je prosilki zavrnil dostop do fotokopij projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Prosilka bi v konkretno dokumentacijo lahko le vpogledala, vendar pa je že sama izrecno navedla, da želi pridobiti fotokopijo in da ne želi vpogleda.
Pooblaščenec je v pritožbenem postopku tako ugotovil, da je organ prosilki posredoval vse dokumente iz zadeve št. 351-923/2009, s katerimi razpolaga, brez osebnih podatkov, prav tako pa je ravnal v skladu z določbami ZDIJZ, ko je prosilki onemogočil dostop do fotokopij projektne dokumentacije za izdajo gradbenega dovoljenja. Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevi prosilke ni mogoče ugoditi, ker ji organ dokumentov, s katerim ne razpolaga, ne more posredovati, prav tako pa ji ne more posredovati dokumentov, za katere zakon jasno določa, da prosilec ne more pridobiti fotokopij, ampak le vpogled, kot je to v primeru projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Upoštevaje vse navedeno je Pooblaščenec pritožbo prosilke, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 - UPB5 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Tanja Švab, dipl.upr.ved.,
Raziskovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka