Prosilec - Ministrstvo za prevosodje
+ -Številka: 090-235/2013/3
Kategorije: Avtorsko delo, Osebni podatek
POVZETEK:
Organ ni ugodil zahtevi prosilca za posredovanje "Poročila o opravljenem pregledu in raziskavah v zvezi z ugotavljanjem poškodb na ometu zgradbe (sodišče) v Novem mestu s predlogom za izvedbo sanacije" v elektronski obliki, ampak mu je, upoštevaje drugi odstavek 25. člena ZDIJZ, omogočil le vpogled v zahtevani dokument. Pooblaščenec je ugotovil, da zahtevano poročilo ne predstavlja avtorskega dela, in na podlagi tega odločil, da mora organ prosilcu posredovati zahtevani dokument v elektronski obliki, pri čemer naj prekrije varovane osebne podatke.
ODLOČBA:
Številka: 090-235/2013/3
Datum: 13. 1. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 4. 11. 2013, zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-76/2013/8, z dne 14. 10. 2013, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O :
1. Pritožbi prosilca z dne 4. 11. 2013 zoper odločbo Ministrstva za pravosodje št. 090-76/2013/8, z dne 14. 10. 2013 se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi, ter se odloči, da mora organ prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe v elektronski obliki posredovati fotokopijo Poročila o opravljenem pregledu in raziskavah v zvezi z ugotavljanjem poškodb na ometu zgradbe (sodišče) v Novem mestu s predlogom za izvedbo sanacije z dne 7. 6. 2010, pri čemer se v poročilu prekrije:
- ime in priimek ter podpis nosilca naloge na strani 2;
- ime in priimek ter podpis pripravljavca na 8/8;
- ime in priimek ter podpis pripravljavca projektantskega predračuna za izvedbo sanacijskih del na strani 2;
- ime in priimek nosilca naloge in izdelovalca načrta »Lega odvzema vzorcev za meritve vlage v JZ vogalu zgradbe«;
- ime in priimek nosilca naloge in izdelovalca načrta »Predlog za sanacijo vlage«.
2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.
O b r a z l o ž i t e v :
Organ je dne 22. 8. 2013 od prosilca prejel zahtevo, naj mu po elektronski pošti pošlje Poročilo o opravljenem pregledu in raziskavah v zvezi z ugotavljanjem poškodb na ometu zgradbe (sodišče) v Novem mestu s predlogom za izvedbo sanacije (leto 2010, izdelal Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o., Ljubljana).
Organ je zahtevo prosilca delno zavrnil z odločbo št. 090-76/2013/8, z dne 14. 10. 2013. V obrazložitvi odločbe je navedel, da zahtevani dokument predstavlja avtorsko delo, kot ga opredeljuje Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 94/2004 s spremembami; v nadaljevanju ZASP). V 12. točki prvega odstavka 5. člena ZASP se kot avtorska dela omenjajo tudi predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake narave). Dokument, ki ga zahteva prosilec, je strokovno (izvedensko) mnenje oz. tehnična študija, ki temelji na (gradbeni) znanosti in znanju avtorjev dokumenta, s priloženima načrtoma in fotografijami objekta. Dokument v zadostni meri izpolnjuje vseh pet temeljnih predpostavk avtorskega dela. Nedvomno je, da je delo izraženo, da predstavlja stvaritev avtorjev in intelektualno kreacijo ter da spada v znanstveno področje človeške ustvarjalnosti. Dokument ima zadostno mero individualnosti, saj vsebuje razlage in predloge, ki so nujno plod človeškega individualnega in ustvarjalnega dela. Organ je izdelavo zahtevanega dokumenta naročil Gradbenemu inštitutu ZRMK d.o.o., na podlagi izdane naročilnice. Med organom kot naročnikom in izvajalcem ni bila sklenjena avtorska pogodba, temveč je šlo za storitev, ki jo je v okviru vsebine naročila organu nudilo izbrano podjetje, ki v pravnem prometu ponuja storitve, ki jih je naročil organ. Skladno s 101. členom ZASP se šteje, da so materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja na delu izključno prenesene na delodajalca za deset let od dokončanja dela, če ni s pogodbo drugače določeno. Podjetje že po samem ZASP pravno veljavno razpolaga z materialnimi avtorskimi pravicami na zahtevanem dokumentu. Organ je ugotovil, da je Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o., ki sicer ni priglasil stranske udeležbe, še vedno nosilec materialnih avtorskih pravic, ker te niso bile izključno prenesene na organ. Na organ je bila neizključno prenesena le pravica distribuiranja, kar izhaja iz dejstva, da med organom in podjetjem ni bila sklenjena pogodba po 99. členu ZASP, gre pa nedvomno za izdelavo naročenega avtorskega dela. Iz navedenih razlogov je organ odločil, da prosilcu ne posreduje fotokopije dokumenta, temveč mu na podlagi drugega odstavka 25. člena ZDIJZ omogoči zgolj vpogled vanj. Pri tem je organ odločil, da je treba izvesti delni dostop do zahtevanega dokumenta tako, da se prekrijejo varovani osebni podatki, ki jih je tudi konkretno navedel.
Prosilec je v pritožbi, ki jo je organ prejel dne 4. 11. 2013, navedel, da mu organ ni odobril dostopa do informacije v obliki, ki jo je zahteval. Opozoril je, da gre za klasična poročila Gradbenega inštituta ZRMK d.o.o., ki vsebujejo analize, ugotovitve in druge informacije o napakah na objektih javnih institucij. Problematično je, da zaradi oblike sklenitve posla (na podlagi izdane naročilnice in ne preko avtorske pogodbe) prosilec ne bi mogel pridobiti informacij javnega značaja v obliki, ki jo zahteva. Organ bi se vsekakor moral zavedati posledic, ki nastanejo, če avtorske pravice niso ustrezno urejene. Ker se Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. ni odzval na poziv organa, očitno nima interesa v zvezi z zaščito tega dokumenta. Čeprav izbrano podjetje ne kaže interesa glede postopka, organ še zmeraj na vse pretege brani ter poskuša preprečiti, da bi prosilec prejel dokumentacijo v zahtevani obliki. V primeru zahtevanega dokumenta je izražen velik javni interes, saj zahtevana dokumentacija med drugim vsebuje pomembne informacije, razloge in druge stvari, ki pojasnjujejo vzroke za razpad dela obnovljene fasade novomeškega sodišča. Fasada omenjene zgradbe je razpadla kmalu zatem, ko je bila izvedena obnova, ta pa je bila financirana z javnim denarjem. Javnost ni nikoli izvedela vzrokov razpada, obenem pa je danes stanje fasade še vedno nespremenjeno. Organ sicer načrtuje prenovo, ki bo ponovno obremenila državni proračun, vendar se investicija zaradi krčenja izdatkov umika na prihodnje leto. Zaradi navedenih dejavnikov lahko javnost upravičeno zahteva dokumente, ki pojasnjujejo razloge za razpad fasade, še posebej ob dejstvu, da za nastalo situacijo ni nikoli nihče prevzel odgovornosti. Prosilec je poudaril, da je Pooblaščenec v preteklosti že večkrat odločal o dostopu do poročil Gradbenega inštituta ZRMK d.o.o. in vedno odredil, da mora organ prosilcem posredovati kopije zahtevanih dokumentov. Prosilec je še navedel, da na podlagi vpogleda v zahtevani dokument ne more naprej seznanjati javnosti o problematiki fasade novomeškega sodišča, saj je podajanje informacij tvegano, če prosilec ob sebi nima podlage za zapisane besede. Vpogled lahko služi zgolj prosilcu, ne pa tudi širši javnosti, ki jo ravno tako zanima, kaj se je dogajalo z razpadajočo fasado.
Organ po prejemu pritožbe prosilca izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-76/2013, z dne 6. 11. 2013, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.
Pritožba je utemeljena.
Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
V konkretnem primeru ni sporno, da je predmet zahteve prosilca Poročilo o opravljenem pregledu in raziskavah v zvezi z ugotavljanjem poškodb na ometu zgradbe (sodišče) v Novem mestu s predlogom za izvedbo sanacije z dne 7. 6. 2010, ki ga je izdelal Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o., Ljubljana (v nadaljevanju zahtevano poročilo). Organ je v izpodbijani odločbi zavrnil zahtevo prosilca po posredovanju fotokopij zahtevanega poročila v elektronski obliki, pri čemer se je skliceval, da gre za avtorsko delo. Prosilec ima na podlagi 17. člena ZDIJZ pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo. Organ nima nikakršne pravice prosilcu odreči pravice do oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo. Edino omejitev, ki vpliva na obliko informacije, predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Drugi odstavek 27. člena ZDIJZ določa, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval. Iz navedenega izhaja, da ima prosilec pravno varovano pravico izbrati, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (na primer fotokopija ali vpogled). Ker se prosilec v konkretnem primeru izrecno pritožuje zaradi neposredovanja fotokopije zahtevanega dokumenta v elektronski obliki, je Pooblaščenec v nadaljevanju ugotavljal, ali je zahtevani dokument zavarovan z zakonom, ki ureja avtorsko pravico in posledično, ali je iz tega razloga mogoče omejiti način seznanitve z zahtevano informacijo.
V skladu s 5. členom Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 94/2004 s spremembami; v nadaljevanju ZASP) je avtorsko delo individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena, če ni v ZASP drugače določeno. Iz navedene definicije in obstoječe sodne prakse ter pravne teorije izhaja pet predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da se posamezno delo šteje za avtorsko delo po ZASP, in sicer so to individualnost, intelektualnost oz. duhovnost, stvaritev, področje ustvarjalnosti in izraženost. Če posamezno delo izpolnjuje vse navedene predpostavke kumulativno, se šteje, da gre za avtorsko delo.
Pooblaščenec je v konkretnem primeru ugotovil, da glede zahtevanega dokumenta za obstoj avtorskega dela ni izpolnjen kriterij individualnosti dela. Individualnost dela predstavlja značilnost, ki avtorsko delo ločuje od drugih avtorsko varovanih del, od avtorsko nevarovanih del in hkrati od umetniške in kulturne dediščine, ki je last širše javnosti. Gre za zahtevo po tem, da ima delo vsaj še toliko izvirnih potez, da se ga še lahko uvršča med avtorska dela. Če torej avtor neodvisno od nekega drugega dela ustvari svoje delo z individualnimi potezami, torej brez posnemanja oz. neposrednega prevzemanja iz drugega dela, je izpolnjena predpostavka individualnosti dela. V primeru pa, ko vsebuje stvaritev le nabor podatkov in dejstev, pri taki stvaritvi ni izpolnjen pogoj individualnosti in ta ni varovana kot avtorsko delo. V konkretnem primeru gre za poročilo o izvedbi predmeta javnega naročila, katerega vsebino je organ opredelil v prilogi št. 1 povpraševanja št. 430-47/2010, z dne 20. 4. 2010. Predmet tega javnega naročila je zajemal:
- pregled obstoječega stanja z ugotovitvijo ustreznosti izvedenih del in ustreznosti uporabljenih gradbenih materialov ter vzroka pojava vlage in odpadanja ometa;
- izdelava dokumentacije tehničnih rešitev za odpravo ugotovljenih napak oz. nepravilnosti;
- izdelava popisa del, potrebnih za odpravo ugotovljenih napak oz. nepravilnosti z oceno vrednosti.
Zahtevano poročilo tako vsebuje uvod z navedbo opravljenih del v sklopu pregleda obstoječega stanja, nato sledita poglavji o ugotovitvah v sklopu pregleda ter o vzrokih za nastanek poškodb na notranjih in zunanjih ometih zgradbe in zadnje poglavje s predlogom za izvedbo sanacije. Na koncu poročila je izdelan tudi projektantski predračun za izvedbo sanacijskih del. Glede na to, da je bil predmet javnega naročila vnaprej določen in je bila posledično tudi okvirna vsebina zahtevanega poročila določena vnaprej, bi katerikoli drugi izvajalec najverjetneje izdelal poročilo na podoben način, kot je izdelano zahtevano poročilo. Po pregledu drugih, enakovrstnih poročil, ki so objavljeni na spletu (npr. Poročilo o opravljenem pregledu in preiskavah nosilne konstrukcije in fasad objekta Ekonomska šola Ljubljana, objavljeno na spletni strani: http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&ved=0CCsQFjAA&url=http%3A%2F%2Fwww.mizs.gov.si%2Ffileadmin%2Fmizs.gov.si%2Fpageuploads%2Frazpisi%2Finvesticije%2FJR_Ekonomska_sola_Lj_2_4_08_porocilo_konstrukcija.pdf&ei=1bvPUruwHYe6yAPyjoHQBg&usg=AFQjCNG9cYc-zMO2a0TFad_pbVC1yYTB0Q&sig2=JgyLIjfuzFqOoAzxVOOm0Q&bvm=bv.59026428,d.bGQ&cad=rja), je Pooblaščenec ugotovil, da se zahtevano poročilo glede na individualnost oziroma ustvarjalnost ne razlikuje toliko, da bi ga bilo mogoče šteti za avtorsko delo. Zahtevano poročilo namreč ni napisano na poseben, izviren način, ne vsebuje kakšnih grafičnih elementov ali preglednic, ki bi ga razlikovali od drugih tovrstnih poročil. Prav tako sama raba besed in stavčnih struktur ni drugačna od običajne rabe teh elementov v javnosti dostopnih poročilih. Predmet varstva pri pisanih delih je oblikovanje in vodenje misli, ustvarjalni izbor, razporeditev, uskladitev in razdelitev gradiva in sploh vsebina dela, razen če gre za splošne ideje, načela in odkritja (več v Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah s komentarjem, M. Trampuž, B. Oman, A. Zupančič, GV založba, 1997, v nadaljevanju Komentar ZASP, str. 36). Iz navedenega izhaja, da se avtorskopravno varuje izraženost ideje in ne ideja sama. Dejstvo torej, da se je avtor poročila morda domislil neke nove metodologije za ugotavljanje stanja zgradbe ali za izvedbo sanacije, še ne pomeni, da poročilo kot zapis te ideje izpolnjuje kriterij individualnosti. Za dosego tega kriterija bi moralo biti poročilo izraženo na izviren način (npr. v obliki nestandardnih grafičnih elementov itd.) – torej bi moral biti podan drugače od ostalih tovrstnih poročil. V konkretnem primeru pa gre za standardno obliko poročila o opravljenem pregledu in preiskavah v zvezi z ugotavljanjem poškodb na ometu zgradbe s predlogom za izvedbo sanacije. Pooblaščenec poudarja, da se sicer strinja z organom, ki je v izpodbijani odločbi navedel, da zahtevano poročilo vsebuje razlage in predloge, ki so plod človeškega individualnega in ustvarjalnega dela, vendar pa je Pooblaščenec na podlagi zgornjih ugotovitev ugotovil, da zahtevano poročilo ne vsebuje toliko izvirnih potez, da bi dosegel takšen nivo ustvarjalnosti, ki je potreben za uvrstitev med avtorska dela. Pri konkretni presoji tudi ni zanemarljivo dejstvo, da je prvostopenjski organ v postopek pozval družbo, ki je izdelala zahtevano poročilo, ta pa se na poziv ni odzvala, kar kaže na to, da celo navedena družba očitno nima interesa, da bi ščitila pravice, ki ji jih na zahtevanem poročilu pripisuje organ. Upoštevaje vse navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da kriterij individualnosti v konkretnem primeru ni izpolnjen. Pooblaščenec na tem mestu poudarja, da je ugotavljanje ustvarjalne ravni oz. individualnosti nekega dela treba presojati v vsakem primeru posebej, zato odločitev v konkretnem primeru ne pomeni, da druga enakovrstna poročila ne dosegajo takšne ravni ustvarjalnosti, da bi jih bilo mogoče opredeliti kot avtorsko delo.
Ker ena izmed petih predpostavk, ki morajo biti kumulativno izpolnjene, da se posamezno delo šteje za avtorsko delo, v konkretnem primeru ni izpolnjena, je Pooblaščenec zaključil, da zahtevano poročilo ne predstavlja avtorskega dela, zaradi česar ni ovir za to, da ga organ prosilcu posreduje v obliki fotokopije. Navedbe organa o nedopustnosti fotokopiranja in posredovanja fotokopije zahtevanega dokumenta prosilcu v elektronski obliki so zato neutemeljene, zato je Pooblaščenec odločil, da se dokument posreduje prosilcu v obliki, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Ker izpodbijane odločbe zaradi oblike izreka ni bilo mogoče odpraviti le v delu, ki se nanaša na obliko posredovanja zahtevanega poročila, jo je Pooblaščenec odpravil v celoti in je zato moral po uradni dolžnosti, na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP, izvesti tudi preizkus, ali v konkretnem primeru obstaja katera izmed izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, čeprav se prosilec v tem delu ni pritoževal. Pooblaščenec je ugotovil, da je organ v izpodbijani odločbi pravilno ugotovil, da zahtevano poročilo vsebuje osebne podatke, ki so izjeme od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, vendar pa je kot to izjemo opredelil tudi nekaj podatkov, ki te izjeme ne predstavljajo.
ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme od prostega dostopa napotuje na določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; v nadaljevanju ZVOP-1), na podlagi katerih nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno. Takšen primer je npr. razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja. V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je tako potrebno ugotoviti:
1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka iz 6. člena ZVOP-1 in
2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga v smislu 9. člena ZVOP-1, ki ureja pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju (kamor skladno z 22. točko 6. člena ZVOP-1 sodi tudi organ v konkretnem primeru), in določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo (med obdelavo spada tudi sporočanje javnosti), če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon.
Po določilu 1. točke 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.
Pooblaščenec se strinja z ugotovitvijo organa v izpodbijani odločbi glede tega, kateri podatki v zahtevanem poročilu so osebni podatki. Poudariti pa je treba, da kot varovanih osebnih podatkov ni mogoče opredeliti v zahtevanem poročilu navedenih osebnih podatkov vodje centra in tehničnega direktorja. Gre namreč za podatke posameznika, ki je (glede na podatke iz Poslovnega registra Slovenije) član uprave družbe in pooblaščen za zastopanje družbe. Kot varovanih podatkov pa ni mogoče šteti osebnih podatkov družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. Navedeni podatki so javni v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 s spremembami in dopolnitvami; ZGD-1), Zakona o poslovnem registru (Uradni list RS, št. 49/2006, s spremembami in dopolnitvami; ZPRS-1) in Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/2007-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; ZSReg).
Pooblaščenec je zaključil, da ne obstaja zakon, ki bi organu dovoljeval razkritje v nadaljevanju naštetih osebnih podatkov iz zahtevanega poročila, kar pomeni, da so ti podatki t.i. varovani osebni podatki in zato predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja:
- ime, priimek, strokovni naslov ter podpis nosilca naloge na strani 2;
- ime, priimek, strokovni naslov ter podpis pripravljavca na 8/8;
- ime, priimek, strokovni naslov ter podpis pripravljavca projektantskega predračuna za izvedbo sanacijskih del na strani 2;
- ime, priimek in strokovni naslov nosilca naloge in izdelovalca načrta »Lega odvzema vzorcev za meritve vlage v JZ vogalu zgradbe«;
- ime, priimek in strokovni naslov nosilca naloge in izdelovalca načrta »Predlog za sanacijo vlage«.
Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v zahtevanem dokumentu, je Pooblaščenec presodil, da je mogoče prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanega dokumenta na način, kot je urejen v 7. členu ZDIJZ. Pri tem je organ dolžan prekriti varovane osebne podatke na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Pooblaščenec pripominja, da strokovnega naslova posameznikov ni treba prekriti, saj za t.i. anonimizacijo zadošča že prekritje imen, priimkov in podpisov, ki so varovani osebni podatki.
Pooblaščenec je zaključil, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je pritožbi prosilca ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka