Prosilec - Občina Tolmin
+ -Številka: 090-233/2013/4
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Organ je zavrnil zahtevo prosilca za dostop do najemne pogodbe za določeno nepremičnino, ker z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, in zavrgel zahtevo za dostop podatkov o višini najemnine ter o odhodkih in stroških za tekoče in investicijsko vzdrževanje določene nepremičnine, ker je bilo o tej zahtevi prosilca že pravnomočno odločeno z odločbo, na podlagi katere je prosilec že prejel zahetvane dokumente. Pooblaščenec je zavrnil pritožbo in potrdil odločitev organa.
ODLOČBA:
Številka: 090-233/2013/4
Datum: 17. 1. 2014
Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 9. 10. 2013, zoper odločbo in sklep Občine Tolmin, Ulica padlih borcev 2, 5220 Tolmin (v nadaljevanju organ), št. 090-0003/2013/3, z dne 20. 9. 2013, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
O D L O Č B O :
1. Pritožba prosilca zoper odločbo in sklep Občine Tolmin št. 090-0003/2013/3, z dne 20. 9. 2013 se zavrne.
2. Zahteva prosilca za povrnitev stroškov postopka se zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v :
Prosilec je v zahtevi z dne 23. 5. 2013 zahteval posredovanje fotokopij listin in dokumentacije, z najemnikom(ki) oz. s pridobitno(imi) družbo(ami) v zasebni lasti in za družbo Optometrijo&Optika Lah za uporabo dela zgradbe v lasti organa na Prešernovi cesti 4, Tolmin, v zadevah gospodarjenja in upravljanja javne lastnine: prihodkov organa iz naslova prejetih najemnin, odhodkov oz. stroškov tekočega in investicijskega vzdrževanja, namena in uporabe sredstev iz naslova prispelih najemnin od začetka oddaje javnih prostorov za celotno obdobje dajanja v uporabo. Prosilec je pri tem navedel naslednje dokumente:
- pogodba za uporabo dela zgradbe na Prešernovi cesti 4 organa z najemnikom nepremičnine in ostalimi podnajemniki posebej za Optometrijo&Optika Lah od prvega najema oz. uporabe prostorov in nadalje za vsa leta oddajanja;
- izkaz vseh prihodkov – višina najema, ki jo plačuje podjetje, odhodkov in stroškov za tekoče in investicijsko vzdrževanje, ki jih ima organ s firmo Optometrija&Optika Lah ali upravljavcem stavbe za celotno obdobje dajanja v uporabo.
Organ je del zahteve prosilca zavrnil, del pa zavrgel z odločbo in sklepom št. 090-0003/2013/3, z dne 20. 9. 2013. V obrazložitvi je navedel, da je na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrgel zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na 2. alinejo zahteve, ker je bilo o tem že odločeno. O dokumentih, ki jih je prosilec navedel v 2. alineji zahteve, je bilo namreč odločeno z odločbo št. 090-0002/2010, z dne 1. 7. 2010. O pritožbi zoper navedeno odločbo je odločil tudi Pooblaščenec. Preostali del zahteve organ razume tako, da želi prosilec pridobiti pogodbe z neposrednimi uporabniki te stavbe in še zlasti za Optiko in optometrijo Lah. Organ je pojasnil, da ni stranka v teh pogodbah in jih zato nima, zaradi česar ni izpolnjen kriterij materializirane oblike. Organ je stavbo na Prešernovi ulici 4 v Tolminu pridobil na podlagi menjalne pogodbe, ki jo je v letu 2008 sklenil z Ministrstvom za obrambo (v nadaljevanju ministrstvo). Ob sklenitvi te pogodbe sta se ministrstvo in družba Grad d.o.o. dogovorila o medsebojni kompenzaciji terjatev in obveznosti v zvezi z vlaganji v stavbo. Družba Grad d.o.o. je imela, na podlagi najemne pogodbe, ki jo je sklenila z ministrstvom, stavbo v najemu in upravljanju in je s stavbo upravljala (oddajala določene prostore v podnajem) in jo tudi tekoče vzdrževala. S sklenitvijo menjalne pogodbe je organ prevzel dotedanje razmerje, ki obstaja še nadalje, torej, družba Grad d.o.o. upravlja omenjeno stavbo in za celotno stavbo poravnava mesečno najemnino 534,00 EUR. Glede notranjih razmerij družbe Grad d.o.o. do drugih najemnikov v tej stavbi in kompenzacij, ki se s tem v zvezi upoštevajo, organ nima podatkov, zato jih tudi ne more posredovati prosilcu. Organ je zahtevo prosilca v tem delu zavrnil.
Prosilec je v pritožbi z dne 9. 10. 2013 navedel, da iz kartic konta, ki mu jih je organ že posredoval, niso razvidni prihodki od najemnin za poslovne prostore za, na naslovu Prešernova cesta 4 registrirane družbe Optik Lah, optometrija in optika d.o.o., glede na preko deset poslovnih subjektov (organ navaja, da je oddajal določene prostore v podnajem), delujočih na istem naslovu. Iz teh kartic izhaja, da je izpise pripravil organ in ne družba Grad d.o.o. kot najemodajalec in upravljavec določenih prostorov, oddanih v podnajem. Organ ni navedel, ali je del nepremičnine na Prešernovi 4 odprodal, kako, zakaj, komu in kakšna je podlaga za prodajo oz. zadevi ni odločil v skladu z zahtevo. Kartica konta ni listina glede na vloge za pridobitev fotokopij in vpogled v dokumentacijo o upravljanju in gospodarjenju javne nepremičnine. V nadaljevanju je prosilec navedel, da pojasnila organa, da družba Grad d.o.o. upravlja z družbeno lastnino za plačilo najemnine 534,00 EUR tudi potem, ko je organ pridobil stavbo na Prešernovi 4 v letu 2008, na podlagi menjalne pogodbe z MO RS in v zvezi s tem prevzel dotedanje razmerje, ki se nadaljuje na podlagi medsebojne kompenzacije v zvezi z vlaganji družbe Grad d.o.o., ki oddaja določene prostore v podnajem, izkazujejo, da organ razpolaga z menjalno pogodbo iz leta 2008, s pogodbo in dogovorom o medsebojni kompenzaciji terjatev in z najemno pogodbo sedanjega, kot tudi predhodnega lastnika družbene lastnine MO kot državnega organa, ki se nadaljuje s sedanjim lastnikom javne nepremičnine organa kot najemodajalca z istim najemnikom Grad d.o.o., ta pa oddaja določene prostore v podnajem tudi profitni družbi Optometrija & Optiki Lah. V odločitvi zahteve za obdobje pred letom 2008 se prosilec sklicuje na določbo 4. odst. 65 čl. ZUP. Zavrnitev zahtevka o podatkih o uporabi javnih sredstev pridobljenih iz naslova oddaje javnih prostorov zasebni(m) pridobitni(m) družbi(am), ki so sicer regulirane z drugimi zakoni, npr. o oddaji javnega stanovanja oz. poslovnih prostorov z javnimi razpisi, o upravljanju stavb oz. delov stavb v družbeni lasti, o gospodarskih družbah, o stanovanjskih zakonih itn., ne vzdrži tudi iz razlogov presoj drugih nivojev državnih institucij, pravne presoje, predvsem glede na skladnost z vsemi predpisi v RS. Organ ni kakorkoli pojasnil, niti datumsko, niti s številko predmeta dokumenta, opredelitve dokumenta, vsebinsko oz. kakorkoli vzročno- posledično definiral ne izkazane pogodbe in obstoj dogovora z (notranja razmerja) družbo Grad d.o.o. do drugih najemnikov v tej stavbi opredeljenih kot kompenzacije, ki je bil in je še naprej temeljni predmet dogovora med lastnikom družbene lastnine in najemnikom. Prosilec meni, da sklicevanje organa na konto kartice (brez družbe Optika Lah), na ministrstvo in na notranja razmerja družbe Grad d.o.o. ne more biti razlog zavrnitve celotnega zahtevka iz naslova gospodarjenja in upravljanja obsežne družbene nepremičnine. Na koncu je prosilec priglasil stroške.
Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-0003/2013/4, z dne 4. 11. 2013, odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V dopisu št. 090-0003/2013/4, z dne 11. 11. 2013 je organ še dodatno pojasnil, da je določene listine, pomembne za to zadevo, Pooblaščencu posredoval že v zadevi št. 090-250/2012, listin, ki jih je družba Grad d.o.o. sklenila s podnajemniki, pa organ nima, ker mu jih podnajemodajalec na podlagi pogodbe, ki jo je sklenil z ministrstvom (namesto katerega je organ stopil v najemno razmerje), ni dostavil. Organ za obravnavano stavbo tudi ne poravnava tekočih obratovalnih stroškov ali stroškov tekočega vzdrževanja. Investicijskih vlaganj v to stavbo v času, odkar je lastnik organ, ni bilo.
Pritožba ni utemeljena.
Pooblaščenec je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec mora v skladu z drugim odstavkom 238. člena ZUP v pritožbi navesti, zakaj odločbo izpodbija. To pomeni, da mora opisno opredeliti, zakaj in v katerem delu je z izdano odločitvijo nezadovoljen. Pritožba je namreč dovoljena le v delu, ki se ujema z zahtevo. Prosilec sicer lahko v pritožbi zahtevo skrči, ni pa mogoče s pritožbo zahteve razširjati.
Kot izhaja iz vložene pritožbe, se prosilec ne strinja z odločitvijo o zavrnitvi zahteve in pri tem ugotavlja, da organ »razpolaga z menjalno pogodbo iz leta 2008, s pogodbo in dogovorom o medsebojni kompenzaciji terjatev in z najemno pogodbo sedanjega, kot tudi predhodnega lastnika družbene lastnine, MO kot državnega organa, ki se nadaljuje s sedanjim lastnikom javne nepremičnine organa kot najemodajalca z istim najemnikom Grad d.o.o.«. Navedeni del pritožbenih navedb je mogoče razumeti, kot da prosilec želi prejeti navedene dokumente oziroma, da je od organa pričakoval posredovanje teh dokumentov. Vendar vsebine zahteve prosilca z dne 23. 5. 2013 ni mogoče razlagati na način, da prosilec zahteva katerokoli menjalno, najemno ali kakšno drugo pogodbo, s katero razpolaga organ glede nepremičnine na Prešernovi ulici 4 v Tolminu. Prosilec je namreč v 1. alineji zahteve povsem določno navedel, da želi pogodbe za uporabo dela zgradbe na Prešernovi cesti 4, ki jo je organ sklenil z najemnikom nepremičnine in ostalimi podnajemniki »posebej za Optometrijo&Optika Lah«. Prosilec je torej želel pridobiti informacije, ki se nanašajo posebej na družbo Optik Lah, optometrija in optika, d.o.o.. Kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, pa niti Menjalna pogodba za nepremičnine k.o. Tolmin, ki ima pri organu št. 46500-0073/2005, z dne 23. 7. 2007, z dodatkom št. 1, ki ima pri organu št. 46500-0073/2005, z dne 15. 10. 2007 (v nadaljevanju menjalna pogodba za nepremičnino na Prešernovi 4 v Tolminu), niti Pogodba o najemu poslovnega objekta št. 363/239, z dne 23. 3. 1993 (v nadaljevanju najemna pogodba za nepremičnino na Prešernovi 4 v Tolminu) ne vsebujeta podatkov o družbi Optik Lah, optometrija in optika, d.o.o. oz. se ne nanašata na najemno razmerje posebej za družbo Optik Lah, optometrija in optika, d.o.o.. Pooblaščenec je ugotovil, da je organ ravnal povsem v skladu z ZUP, saj je odločal v skladu z zahtevo in bi drugačno ravnanje pomenilo odločanje preko zahtevka, kar bi bilo v nasprotju s prvim odstavkom 213. člena ZUP. Prosilec lahko v skladu z ZDIJZ od organa kadarkoli zahteva katero od navedenih pogodb, ki jih je prvič navedel šele v pritožbi, in organ bo o novi zahtevi prosilca dolžan odločati v samostojnem postopku. Ne more pa prosilec zahteve z dne 23. 5. 2013 razširiti v pritožbi, kot je to storil v pritožbi z dne 9. 10. 2013.
Pooblaščenec je ugotovil, da je vsebina 2. točke zahteve prosilca z dne 19. 3. 2010, o kateri je bilo pravnomočno odločeno z odločbo Pooblaščenca št. 090-205/2012/7, z dne 4. 2. 2013, popolnoma enaka kot vsebina 2. alineje zahteve prosilca z dne 23. 5. 2013. Iz navedenega izhaja, da je organ ravnal pravilno, ko je zahtevo prosilca, v delu, ki se nanaša na 2. alinejo, zavrgel na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Navedena določba pravi, da organ s sklepom zavrže zahtevo, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. V konkretnem primeru je bilo glede 2. alineje zahteve prosilca z dne 23. 5. 2013 pravnomočno odločeno z odločbo Pooblaščenca št. 090-205/2012/7, z dne 4. 2. 2013, na podlagi katere je prosilec prejel določeno dokumentacijo, glede zavrnilnega dela te odločbe pa se ni spremenilo niti dejansko stanje niti pravna podlaga, na katero se opira zahtevek. V obeh primerih se je zahtevek opiral na ZDIJZ, torej na isto pravno podlago, ki se v času med prvo in drugo zahtevo prosilca ni spremenila. Glede dejanskega stanja pa še vedno velja, kar je bilo ugotovljeno v odločbi Pooblaščenca št. 090-205/2012/7, z dne 4. 2. 2013. Prosilec je zahteval izkaz vseh prihodkov-višina najema, ki jo plačuje podjetje, odhodkov in stroškov za tekoče in investicijsko vzdrževanje, ki jih ima občina s firmo Optometrija & Optika Lah ali upravljavcem stavbe za celotno obdobje dajanja v uporabo. Pooblaščenec je ugotovil, da je v tem delu zahteve prosilec želel pridobiti informacije, ki niso nujno vezane na pogodbeni odnos z družbo Optik Lah, optometrija in optika, d.o.o., saj je dodal »ali upravljavcem stavbe«, to pomeni, so predmet zahteve tudi informacije, ki so vezane na pogodbeno razmerje z družbo Grad d.o.o. Pooblaščenec je ugotovil, da temu delu zahteve ustreza izpis iz kontnih kartic, ki izkazujejo plačilo najemnine družbe Grad d.o.o. za obdobje od 2008 do 2012. Te kontne kartice so bile prosilcu posredovane na podlagi odločbe Pooblaščenca št. 090-205/2012/7, z dne 4. 2. 2013. Nadalje je Pooblaščenec ugotovil, da organ ne razpolaga z informacijami o odhodkih in stroških za tekoče in investicijsko vzdrževanje, ki jih ima organ z upravljavcem stavbe za celotno obdobje dajanja v uporabo. Takšno dejansko stanje potrjuje navedba organa v dopisu št. 090-0003/2013/4, z dne 11. 11. 2013, da za obravnavano stavbo ne poravnava tekočih obratovalnih stroškov ali stroškov tekočega vzdrževanja, ter da investicijskih vlaganj v to stavbo v času, odkar je lastnik organ, ni bilo. Poleg tega pa tudi iz 3. člena najemne pogodbe izhaja, da najemnik krije stroške tekočega vzdrževanja, obratovanja, javnih bremen, prometnega davka od najemnine ter zavarovanja. Glede na navedeno Pooblaščenec ni podvomil v to, da organ ne razpolaga s tovrstnimi informacijami. Upoštevaje vse navedeno je Pooblaščenec ugotovil, da se dejansko stanje v primerjavi z dejanskim stanjem, ugotovljenim v odločbi Pooblaščenca št. 090-205/2012/7, z dne 4. 2. 2013, ni spremenilo, zato je organ povsem utemeljeno zavrgel 2. alinejo zahteve prosilca z dne 23. 5. 2013. Pooblaščenec je zaključil, da je pritožba prosilca v tem delu neutemeljena, zato jo je, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.
Kot je pravilno ugotovil že organ, vsebina 1. alineje zahteve prosilca z dne 23. 5. 2013 ni povsem enaka vsebini 1. točke zahteve prosilca z dne 19. 3. 2010, o kateri je bilo pravnomočno odločeno z odločbo Pooblaščenca št. 090-205/2012/7, z dne 4. 2. 2013. V zahtevi z dne 19. 3. 2010 je bila predmet zahteve pogodba za uporabo obravnavane nepremičnine, ki jo je organ sklenil z družbo Optik Lah, optometrija in optika, d.o.o., medtem, ko je prosilec v zahtevi z dne 23. 5. 2013 zahteval pogodbo organa za uporabo obravnavane nepremičnine, ki jo je organ sklenil z »najemnikom nepremičnine in ostalimi podnajemniki posebej za Optometrijo&Optika Lah«. Organ je ta del zahteve prosilca zavrnil, pri čemer je pojasnil, da teh pogodb nima in jih zato ne more posredovati prosilcu. Prosilec odločitvi organa nasprotuje, zato je Pooblaščenec v nadaljevanju ugotavljal, ali pri organu obstaja zahtevana informacija javnega značaja.
Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
Pooblaščenec je po pregledu dokumentacije, ki mu jo je organ posredoval že v zadevi št. 090-250/2012, ugotovil, da je organ postal lastnik obravnavane nepremičnine na podlagi menjalne pogodbe za nepremičnino na Prešernovi 4 v Tolminu, ki jo je prejšnji lastnik, tj. Ministrstvo za obrambo RS, oddal v najem družbi Grad d.o.o. že leta 1993, pri čemer je bila sklenjena najemna pogodba za nepremičnino na Prešernovi 4 v Tolminu. Pooblaščenec je vpogledal v to najemno pogodbo in ugotovil, da vsebuje določbo, ki s soglasjem najemodajalca dopušča oddajo prostorov v podnajem, s tem, da je najemnik dolžan najemodajalcu plačevati celotno najemnino. Tudi v menjalni pogodbi za nepremičnino na Prešernovi 4 v Tolminu, v kateri je kot tretja stranka – najemnik sodelovala tudi družba Grad d.o.o., je zgolj ugotovitev o neamortiziranih vlaganjih najemnika, do katerih s podpisom pogodbe prevzame obveznost organ, nič pa menjalna pogodba ne posega v samo najemno razmerje. Iz navedenega izhaja, da se je od leta 1993 do danes spremenil le najemodajalec, vsebina najemnega razmerja pa se ni spreminjala. Pooblaščenec je natančno pregledal vsebino najemne pogodbe in menjalne pogodba za nepremičnino na Prešernovi 4 v Tolminu ter ugotovil, da nobena ne vsebuje določbe, ki bi posebej urejala najemno razmerje, v katerem kot ena izmed strank nastopa družba Optik Lah, optometrija in optika, d.o.o. oz., ki bi se nanašala na najemno razmerje posebej za družbo Optik Lah, optometrija in optika, d.o.o.. Pooblaščenec ne vidi utemeljenega razloga, da organu ne bi verjel, da ne razpolaga z nobeno drugo pogodbo, ki bi urejala najemno razmerje za nepremičnino na Prešernovi 4 v Tolminu. Na podlagi vsega navedenega je Pooblaščenec zaključil, da organ ne razpolaga s pogodbo, ki bi jo sklenil z »najemnikom nepremičnine in ostalimi podnajemniki posebej za Optometrijo&Optika Lah«.
Pooblaščenec izrecno pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Pooblaščenec je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato Pooblaščenec, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da pridobi kakršnokoli pogodbo, ki jo je družba Grad d.o.o., tj. najemnik nepremičnine na Prešernovi 4 v Tolminu, sklenil s podnajemniki te nepremičnine.
Po preučitvi celotne zadeve je Pooblaščenec ugotovil, da organ z dokumentom, ki ga zahteva prosilec v 1. alineji zahteve z dne 23. 5. 2013, ne razpolaga, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Na podlagi navedenega je Pooblaščenec zaključil, da je pritožba prosilca zoper odločbo in sklep organa št. 090-0003/2013/3, z dne 20. 9. 2013 neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Pooblaščenec je ugotovil, da zahteva prosilca za povrnitev priglašenih stroškov ni utemeljena. Določba 113. člena ZUP namreč v prvem odstavku določa, da gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni postopek dostopa do informacij javnega značaja in nadalje pritožbeni postopek se je začel na zahtevo prosilca, zato je Pooblaščenec odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Posebni stroški v tem postopku niso nastali.
Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor zoper odločbo in sklep Občine Tolmin, Ulica padlih borcev 2, 5220 Tolmin, št. 090-0003/2013/3, z dne 20. 9. 2013. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se jo vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu ter odločbo in sklep Občine Tolmin št. 090-0003/2013/3, z dne 20. 9. 2013.
Postopek vodila :
Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka